Dr. Sara Tement, psihologinja in izredna profesorica na FF Univerze v Mariboru, pravi, da je o resničnem ravnovesju mogoče govoriti takrat, kadar tudi naši bližnji ocenijo, da smo pri udejstvovanju v različnih življenjskih vlogah uspešni, da smo zadovoljni in spočiti. Če nas doma pogosto opozarjajo, da smo za družino premalo na voljo, pa je to vsekakor sporočilo, da je potrebno nekaj spremeniti.
Med vašimi raziskovalnimi interesi so izgorelost; delo, družina in zasebno življenje ter ruminacija, povezana z delom. Zakaj so vas pritegnila prav ta področja?
Ko sem se odločila za doktorski študij, sem si želela, da bi disertacijo pripravljala na bolj uporabnem področju psihologije. Že ob pripravi diplomskega dela na temo socialnih omrežij v skupinah sem se spraševala, kako položaj posameznika v socialni skupini določa njegovo vedenje pri delu, njegovo pripadnost delovnemu timu in delovni organizaciji v celoti. To me je napeljalo na področje psihologije dela in organizacij. V okviru tega področja sem začela raziskovati, kaj so takratne aktualne problematike in vrzeli v literaturi.
Zasledila sem, da je za počutje in storilnost pri delu to, kar se dogaja izven delovnega okolja skoraj enako pomembno kot to, kar se dogaja v njem. Delo in družina oziroma zasebno življenje nikakor nista ločeni področji, med katerima je neka neprehodna meja. Delo v negativnem in pozitivnem smislu vpliva na družinsko življenje in obratno.
Seveda te ugotovitve nekoga, ki ima družino, ne bodo zelo presenetile. Kot študentka pa priznam, da o tem takrat nisem razmišljala. Toda v domačem okolju sem opazila, kako je na mojo mamo vplivala terminalna bolezen mame in očeta, kako je bila zanju primorana skrbeti in kako je to vplivalo na njeno poklicno udejstvovanje ...
