Maja Megla je bila več kot 20 let zaposlena kot novinarka in urednica kulturnih vsebin pri različnih medijih, nato pa je doživela hudo obliko izgorelosti, istočasno pa je bila odpuščena s tedanjega delovnega mesta. Danes hodi po samostojni poti, napisala pa je tudi knjigi Stres, kuga sodobnega časa in Smem biti to, kar sem.
Z boleznijo, ki jo je povsem onemogočila pri delovanju, se je borila nekaj let, pri čemer je pomoč iskala pri več strokovnjakih, veliko znanja pa je pridobila tudi s preučevanjem znanstvenih raziskav. Ko je naposled le priplavala na površje, se je znanje, ki ga je pridobila skozi svojo izkušnjo in raziskovanje, odločila deliti tudi javno.
Ob koncu najinega pogovora je dejala: »Vem, kako je bilo meni, ko sem bila v tem. Vsem, ki prestajajo izgorelost ali kakšno drugo psihosomatsko motnjo, bi rada povedala, da je mogoče priti iz teh težav, je pa potrebno biti vztrajen in potrpežljiv ter se posvetiti telesnim in psihološkim vzrokom svojih tegob.«
Pred leti ste doživeli hudo obliko izgorelosti. Kako se je vse skupaj začelo in koliko časa je trajalo?
Doživela sem več izgorelosti v času, ko se o njej še ni pisalo. Ko me je izgorelost prvič udarila, so bili simptomi nadvse čudaški, zato o njih (razen z družino) nisem govorila. Bila sem tako utrujena, da se nikakor nisem mogla spočiti, četudi sem spala po osemnajst ur na dan. Po treh tednih so se mi vrnile moči, odšla sem na delo in živela dalje kot prej. Ker nisem vedela, da gre za izgorelost, se tudi nisem zavedala glasnega opozorila, da moram v svojem življenju nekaj radikalno spremeniti.
Čez dve leti sem doživela drugo izgorelost. Pojavili so se isti simptomi, vendar je tokrat trajalo dlje (en mesec), da si je telo opomoglo. Zopet sem zaživela dalje kot nekdaj. Čez leto, dve me je zadelo tretjič. Takrat si dolgo nisem več opomogla.
V času zlorab sem bila otrok in se nisem znala ter tudi nisem zmogla zaščititi. Se bom uspela zaščititi sedaj kot odrasla? Svet sem gledala skozi očala številnih nevarnosti in bila na preži, da jih ne zgrešim ter se pravočasno zaščitim. Kaj to pomeni? Stanje precejšnje ogroženosti, kajne?
Kako ste doživljali izgorelost, ko se je ta že tretjič pojavila?
Izčrpanost je iz mene dobesedno izsesala življenje. Nisem mogla več normalno živeti, delati, se družiti. Imela sem voljo, radovednost, želje, a mi telo ni služilo. Ko sem bila med bolniško odpuščena s takratnega delovnega mesta, je pretres dodatno porušil že tako krhko telo, kajti kako naj iščem novo službo, če nisem zmožna delati, normalno preživeti dneva do večera, poskrbeti zase?
Neznosni utrujenosti so se takrat dodale močne srčne aritmije in bolečinski sindrom. Prsti na rokah so me boleli, kot bi bili zlomljeni, bolečina pa se je selila iz ene roke na drugo leto dni, morda celo več. Zakaj so me boleli ravno prsti, glede na to, da živim od pisanja? Zakaj sem bila prisiljena obstati v tistem, kar sem počela dotlej? Zakaj me je ohromilo v delovanju? Veliko zakajev se mi je porajalo. Ko sem se nedavno pogovarjala z mezzosopranistko Manco Izmajlovo o njeni izgorelosti, je povedala, da je njej odpovedalo grlo. Ni mogla peti. Kot bi naju stvarstvo prisililo, da sva obmirovali in na novo pretresli svoje življenje, vrednote, prioritete.
PREBERITE ŠE -> Dr. Saša Krajnc: Skozi pridnost sem živela najglobljo odtujenost od sebe
Kakšno diagnozo vam je postavil zdravnik, ko ste se mu povedali, da vas brez razloga bolijo prsti?
Ko sem se pogovarjala s psihiatrom, kolegom, ki mu zaupam, je menil, da imam depresijo, ki se močneje odraža na telesu. Revmatologinja mi je diagnosticirala fibromialgijo. Nevrolog pa mi je pojasnil, da sem doživela pretres, zaradi česar je možgane vrglo iz homeostaze. Potolažil me je, naj nič ne skrbim, ker se bodo sami naravnali nazaj v ravnotežje, a potrebna bodo leta, najmanj eno, a lahko tudi tri.
Vsak strokovnjak, h kateremu so me poslali, mi je postavil drugačno diagnozo. Tega ne govorim zato, da bi jih kritizirala. Številni zdravniki so strokovni in se trudijo pomagati, vendar ima medicina svoje meje, kaj ve in česa ne. O možganih še vedno vemo premalo in tudi o procesih, ki se v njih odvijajo. Odkrivajo nove nevrotransmiterje, prenašalce sporočil med možganskimi celicami. Ne obstajata samo dopamin in serotonin, ki sta najbolj znana. Več kot sto jih je. In morda so imeli vsi zdravniki prav. Morda sem imela tako depresijo, ki je bila močneje izražena na telesu, kot tudi fibromialgijo in zaradi pretresa iz homeostaze iztirjene možgane. Pa še kakšen posttravmatski stresni sindrom za povrh.
Maja Megla, foto: Nada Žgank
Predstavljam si, da ste bili pred to izkušnjo suvereni pri svojem delu in ste živeli neko 'običajno' življenje. Potem je prišla izgorelost, s čimer ste bili naenkrat blokirani pri vsakodnevnih dejavnostih. Kako ste se soočili s tem stanjem nemoči? Kakšne misli so vam takrat rojile po glavi?
Res sem se počutila nemočno. Bila sem v stanju nekakšnega životarjenja, iz katerega se nisem znala izkopati in tudi medicina ni imela jasnih nasvetov, kako naj to storim. Bila sem v hudi stiski. Imela sem napade, ko sem v neznosnih bolečinah paralizirano obležala na tleh, iz mene pa so šle ...
