Pust 2025: Te karnevale in zabave po Sloveniji se splača obiskati
Letos se bomo na pust kar načakali, zaradi pozne velike noči se bo namreč odvil šele na začetku marca. Po tradiciji se pust določi glede na ta krščanski praznik, in sicer nastopi 47 dni pred veliko nočjo, ki pa je vezana na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Ker bo velika noč letos šele 20. aprila, bo pustni torek 4. marca, pustna sobota in nedelja pa 1. in 2. marca 2025.
A brez skrbi, tistim najbolj zagretim ne bo dolgčas do takrat, saj se eno največjih pustovanj v Sloveniji začne že dva tedna prej, govorimo seveda o karnevalu, ki ga je svetovni popotniški vodnik Lonely Planet uvrstil med deset najbolj zanimivih karnevalov na svetu.
Kurentovanje na Ptuju
Če niste uganili, za kateri karneval gre, naj vam razkrijemo, da je to kurentovanje na Ptuju, ki se bo letos med 22. februarjem in 4. marcem odvilo že 65. Ptujski karneval je čas, ko to antično slovensko mesto postane prizorišče največjega etnografskega muzeja nesnovne kulturne dediščine na prostem v Sloveniji, saj ga preplavijo kurenti.
Kurente ali korente kot pustne like poznamo od leta 1880, a njihov izvor naj bi bil mnogo starejši. Povezani so tako s slovansko, ilirsko in keltsko kot tudi grško-rimsko mitologijo, njihovo poslanstvo pa naj bi že v antičnih časih bilo odganjanje zime in zlih duhov ter privabljanje pomladi – vse to kurenti simbolizirajo še danes, od leta 2017 pa so tudi pod Unescovo zaščito kot nesnovna kulturna dediščina človeštva.
Če bi se radi na lastne oči prepričali v magično moč kurentov, obiščite Ptuj v času kurentovanja. Prav vsak dan med 22. februarjem in 4. marcem bodo potekale zabave za otroke in odrasle, ki jih bodo popestrili številni domači in tuji glasbeniki, potekale bodo pustne povorke, kulinarične tržnice s pustnimi dobrotami, turistična vodenja po mestu, na ogled pa bodo tudi različne razstave na temo pusta. Podrobni program najdete na uradni spletni strani Kurentovanja 2025.
Jubilejni pust v Cerknici
V Cerknici, ki je poleg Ptuja eno najbolj pustno obarvanih slovenskih mest, letos ta praznik praznuje okroglo 50. obletnico. Pol stoletja, ali kot pravijo Cerkničani "PU STulejtja" je navdihnilo letošnji program, ki se glasi Pustoletje 2025. Začnejo že na debeli četrtek, 27. februarja, ko bodo z Žaganjem babe slavnostno otvorili pustovanje, mesto pa bodo simbolično za en teden zavzeli Butalci.
Če ne veste, zakaj v Cerknici žagajo babo, vam bodo domačini z veseljem povedali ljudsko izročilo. »Včasih so mame otroke poslale v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo. One so imele čas, da so napekle dobrote, otroci pa so se zamotili v iskanju kraja tega grozodejstva. Babe seveda nikjer niso žagali, to je bila le potegavščina, ki je otročad odtegnila od doma, dišečega po ocvirkovki, krofih in pohanju,« pravijo organizatorji pustovanja v Cerknici.
»Dandanes otrokom ne moreš več prodajati megle. Peciva in ostale hrane imajo dovolj že čez leto, prežaganih bab pa so po televiziji videli že toliko, da jih to ne zanima več pretirano. Zato Butalci ob začetku pustovanja v Cerknici zdaj raje kot »farbamo« mulce prevzamemo oblast, coprnice iz Slivnice prižgejo pustni ogenj, babo prav zares prežagamo (res da leseno, pa kaj – Butalci pravimo: »Bolje lesena kot nobena«), izstrelimo nekaj salv in veselo rajamo! Butalci, coprnice, žabe, polhi in ostale maske veselo vzklikajo novemu Županu in dejstvu, da se je Cerknica spet za en teden spremenila v Butale,« so še zapisali organizatorji na uradni spletni strani pustovanja, kjer najdete podrobnejši program pustnih dogodkov, ki bodo potekali vse do pepelnične srede, 5. marca, ko se pust simbolično pokoplje.
Laufarija v Cerknem
Posebno pustno tradicijo obeležujejo tudi v Cerknem, kjer so doma laufarji. Pravijo ji laufarija in je od leta 2012 prav tako vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, podobno kot kurentovanje pa naj bi tudi ta izvirala iz poganskih obredov.
Laufarji so pustni liki, katerih maske »larfe«, oblačila in obnašanje simbolizirajo človeške napake in slabosti. Larfe so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa, obleke pa so narejen iz različnih lokalnih materialov, med drugim tudi iz smrečja in perja.
Zanimivo je, da se pustni čas v Cerknem začne že veliko bolj zgodaj kot drugod po Sloveniji, in sicer že prvo nedeljo po nove letu. Takrat se na vaških ulicah po nedeljski maši prikaže prvi Laufar, vsako naslednjo nedeljo pa se to število povečuje, dokler jih na debelo (pustno) nedeljo (letos 2. marca) »Laufarska družina« ne šteje 25 likov.
Laufarsko družino že od nekdaj predstavljajo liki iz političnega in družabnega življenja, ki poskrbijo za zabavno in aktualno predstavo na pustno nedeljo, ko na glavnem trgu v Cerknem priredijo sodbo Pustu in ga javno obtožijo za vse neumnosti, pregrehe, traparije in kozlarije, ki so se zgodile od prejšnjega pusta na Cerkljanskem, ter v bližnji in daljni okolici. Za obiskovalce iz drugih krajev je ta običaj še posebej zanimiv, saj se odvije v Cerkljanskem narečju.
Pustni običaj se v Cerknem zaključi na pustni torek s sprevodom in simbolično usmrtitvijo Pusta, saj pepelničnega pogreba v običaju Laufarije ni, je pa zato toliko bolj veselo na pustno soboto, 1. marca 2025, ko v popoldanskih urah priredijo rajanje za otroke, zvečer pa zabavo v maskah za odrasle. Več o letošnjem programu si lahko preberete na spletni strani Laufarije.
PREBERITE ŠE -> 8 domačih in tujih pustnih dobrot, ki jih morate preizkusiti (skupaj z recepti)
Drežniški in Ravenski pust
Še en edinstveni pustni običaj, ki je velika svetovna posebnost in od leta 2012 prav tako v Registru nesnovne kulturne dediščine, obeležujejo v Drežnici in v Drežniških Ravnah. Tamkajšnje pustovanje je prav tako poganskega izvora, na njem pa sodelujejo le neporočeni fantje, ki si sami izdelajo lesene maske ter tako prenašajo živo kulturno dediščino iz roda v rod.
Delijo se na Ta lepe in Ta grde maske. Prve obiščejo vse hiše v vasi in s plesom in glasbo voščijo vsega dobrega, v zameno pa jih domačini obdarijo z dobrotami in denarjem, medtem ko Ta grdi preganjajo otroke in jih posipajo s pepelom. Na pustno soboto lahko v Drežnici srečate še druge »šemske like«, če boste 1. marca preživeli kje drugje, pa lahko te običaje izkusite že teden dni prej, ko potekajo v Drežniških Ravnah.
Hrušiška Škoromatija
Škoromatija je starodavna pustna šega, ki jo na južnem obrobju Brkinov in v vaseh Podgrajsko-Matarskega podolja ohranjajo že najmanj 700 let, od leta 2012 pa je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Najbolj zanimivo praznovanje poteka na pustno soboto v Hrušici, kjer si domačini nadenejo obrazne maske, v drugih vaseh pa se le orišejo po obrazu.
Maske in kostumi niso naključni, ampak opravljajo tradicionalno vlogo. Najpomembnejši liki so škoromati z zvonci, kleščar in poberin. Prvi nosijo visoke pisane kape iz papirnatih rož in trakov, okoli pasu pa nosijo zvonce. Kleščar predstavlja masko četnega ali nočnega stražarja in je po obrazu namazan s sajami ter nosi črno ogrinjalo in širok klobuk, v rokah pa drži lesene klešče, v katere lovi ženske in otroke, da jih očrni s sajami. Poberin je edini brez maske in pražnje oblečen, saj je njegova vloga, da stopa v hiše in pobira darove (od tod tudi njeogov ime). Drugi liki, ki se razlikujejo od vasi do vasi, so še cunder, pepeljuhar, cigan in ciganka, ženin in nevesta, turek, medved z gospodarjem, ta debel, ta zeleni (iz brinja, smreke, resja ali mahu), muzikantje, žandar, zdravnik, kaminar …
Na pustno soboto škoromati opravijo »poberijo po vasi«, ko poberin začne od hiše do hiše pobirati darove, ostale maske pa medtem uganja norčije na prostem, se veseljačijo in plešejo z domačinkami. Tudi v Hrušici pust traja vse do pepelnične srede, takrat pust pokopljejo tako, da ga zažgejo na koncu vasi.
Borovo gostüvanje
Še ena pustna šega, ki je mesto našla v Registeru nesnovne kulturne dediščine, je Borovo gostüvanje, ki ga prirejajo v Prekmurju na pustno nedeljo. Običaj je ime dobil po poroki z borom, ki jo uprizorijo domačini in je nekoč imela namen, da smeši samske, danes pa se je razvila v turistično prireditev, ki privablja tako slovenske kot tuje obiskovalce.
Pri organizaciji borovega gostüvanja sodeluje celotna vaška skupnost, pustni liki pa so ženin in nevesta, svati, različni obrtniki, čarobni ter živalski liki pa tudi družbeno aktualne maske, ki si med seboj nagajajo. Borovo gostüvanje ne poteka samo na vaškem trgu, ampak se razteza vse v bližnji gozd, kjer za prireditev posekajo bor in ga zvlečejo nazaj v vas na veselico. Vsekakor edinstvena pustna šega, ki jo je zanimivo doživeti v živo.
Fašjenk Dobova
V register nesnovne kulturne dediščine sodi tudi pustovanje Fašjenk Dobova v občini Brežice. Dobovski fašjenk je mednarodni karneval, ki vsako leto poteka iz vasi Loče pri Dobovi. Velja za enega največjih v Posavju, saj se na njem predstavi tudi več tisoč mask – tradicionalne med njimi so ločki kosci, orači in svati. Če boste po pokopu pusta še željni norčij, se odpravite v njihove kraje, saj se bo glavna pustna povorka dobovskega fašjenka zgodila v soboto, 8. marca 2025.
Zmajev karneval v Ljubljani
Če kurentov in drugih tradicionalnih slovenskih pustnih likov ne boste ujeli v njihovih domačih krajih, brez skrbi, vsako leto v pustnem času namreč obiščejo tudi prestolnico, kjer na pustno soboto poteka Zmajev karneval. Gre za povorko, ki se vije po osrednjih ulicah Ljubljane, od Novega trga, čez Čevljarski most, mimo Mestne hiše, preko Tromostovja in Prešernovega trga po Wolfovi ulici do Kongresnega trga.
Kot že ime razkriva pustno povorko vodi zeleni zmaj, simbol Ljubljane, za njim pa stopajo skupine otroških pustnih mask in etnološke skupine iz Slovenije ter tujine. Povorko spremljajo tudi bobnarji in pihalni orkester, ki poskrbijo za nepozabno vzdušje, ki ga je vredno doživeti vsaj enkrat v življenju.
Zmajev karneval se letos začne 1. marca 2025 ob 11. uri, poleg povorke pa bodo v prestolnici cel pustni vikend in na pustni torek potekali še drugi tradicionalni dogodki, od pustnih predstav in plesov v maskah do ustvarjalnih delavnic in poslikav obraza.
Pustovanja po večjih slovenskih mestih
Pustni karnevali bodo predvsem na pustno soboto, 1. marca obarvali še številna druga slovenska mesta.
V Mariboru so letos dogajanje preselili na toplo v pokrito dvorano Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja, kjer bo 1. marca ob 11. uri potekalo Toto veliko družinsko pustovanje za male in velike otroke, ki ga bo popestril tudi čarovniški šov. Na isti lokaciji pa bo zvečer ob 21. uri karneval za odrasle Toto mariborsko pustovanje, katerega glavni gost bo Magnifico in skupina Yu generacija, ki bo poskrbela za jugo glasbeno nostalgijo.
V knežjem Celju se lahko na pustno soboto ob 10. uri pridružite pustni povorki in rajanju, ki se bosta odvijala v starem mestnem jedru in ju bosta spremljala Pihalni orkester Celje ter Dejan Dogaja z bendom. Najboljše maske čakajo nagrade, poleg krofov za obiskovalce pa se lahko preizkusite tudi v peki pustnih mišk z Ivano v Miškotarni. Zvečer bo v celjski krčmi TamKoUčiri še futuristično pustovanje za odrasle, in sicer ob 20. uri, najboljše maske v slogu znanstvene fantastike bodo nagrajene.
V Kranju bo 1. marca med 10. in 12.30 uro na Glavnem trgu potekal že tradicionalni Krančkov karneval. Pustno rajanje za male in velike maske bodo poganjali Čuki.
Če se boste mudili na Obali, pa ne zamudite tradicionalne Istrske pustne povorke v Kopru, ki povezuje štiri istrske občine. V soboto, 1. marca, se bo začela ob 11. uri na parkirišču pri Bonifiki in se vila vzdolž Ljubljanske ceste in Pristaniške ulice vse do velikega zaključka na Ukmarjevem trgu, kjer bo ob 14. uri potekala pustna zabava za otroke. Za odrasle bo na isti lokaciji poskrbljeno zvečer, ob 20. uri, ko bodo nastopili Kingstoni in Colonia.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
