Zdravilni učinki šitak in kako jih preprosto vzgojimo sami doma
Šitake so ene izmed najbolj priljubljenih in tudi najbolj gojenih gob na svetu. Cenjene so zaradi svojega okusa, ki še tako pusto jed spremeni v poslastico. So pa te gobe tudi izredno zdrave, saj vsebujejo celo paleto za telo dragocenih učinkovin. Čeprav niso slovenska avtohtona vrsta gliv, jih že leta gojijo tudi pri nas, lahko pa jih vzgojimo celo v lastnem domu.
Gojimo jih že več kot 800 let
Šitake (Lentinula edodes), znane tudi pod imenom užitni nazobčanec, izvirajo iz Vzhodne Azije, ime pa so dobile iz japonske sestavljanke Shii (ki pomeni vrsto dreves, na katerih pogosto rastejo) in take (gobe). Šitake naj bi bile prva vrsta gob, ki jih je gojil človek, prvi zapisi o njihovem gojenju na hlodih pa so stari že več kot 800 let in izvirajo iz Kitajske, iz daljnega leta 1209. Kitajci so v tistih časih hlode hrastov zložili pod drevesa, na katerih so rasle šitake, in počakali, da so se hlodi okužili s sporami gliv.
Od takrat se je tehnika gojenja poenostavila, in tako danes v hrastove, kostanjeve, jelšine ali bukove hlode zapičijo z micelijem preraščene lesne čepke, nekateri pa šitake gojijo na žagovini (slednje počnejo tudi v ljubljanski gobji farmi Gobnjak). Čeprav v Aziji te gobe rastejo v naravi, in sicer na lesu listavcev, še posebej na različnih azijskih vrstah hrasta in kostanja, jih boste pri nas v divjini zaman iskali, kar je pravzaprav dobra novica. Kljub temu, da jih v Sloveniji gojimo že več desetletji, to kaže, da niso invazivne in nimajo potenciala, da bi izpodrinile naše druge avtohtone vrste gliv.
Zdravilni učinki šitak
Šitake so nizkokalorično in zdravo živilo, bogato z vitamini, minerali, vlakninami in antioksidanti. Vsebujejo veliko vitaminov B-kompleksa (predvsem B2, B3, B5 in B6), če so vzgojene na prostem in izpostavljene sončni svetlobi (ali sušene na soncu) pa so dober vir vitamin D. So tudi odličen vir bakra, ki ga naše telo ne proizvede samo, a je nujen za pravilno delovanje imunskega sistema. Poleg tega minerala šitake vsebujejo še kalij, mangan, fosfor, cink, magnezij, selen, železo in kalcij.
Te azijske gobe imajo veliko blagodejnih učinkov na telo, najbolj raziskan in dokazan med njimi pa je zaenkrat njihov pozitivni vpliv na imunski sistem in zaviranje razvoja rakavih obolenj. Za to so odgovorni kompleksni polisaharidi oziroma betaglukani, ki jih najdemo v celičnih stenah šitak in delujejo antioksidativno ter spodbujajo naš imunski sistem.
Šitake vsebujejo tudi snovi lovostatin in eritadenin, ki znižujeta raven holesterola in trigliceridov v krvi s tem, da inhibirata encime, ki so udeleženi v nastanek holesterola v jetrih. Poleg tega uživanje šitak pomaga uravnavati tudi raven krvnega sladkorja, zato so dobrodošle na jedilniku diabetikov, izboljšujejo pa tudi delovanje jeter.
Koristne snovi v šitakah so tudi lentionin, poliacetileni in steroli, ki delujejo podobno kot antibiotiki in imajo protimikroben ter protivirusen učinek na različne vrste človeku patogenih bakterij.
PREBERITE ŠE -> Zato so jurčki ena izmed najbolj zdravih vrst gob
Kako uživamo šitake
Šitake slovijo po svojem okusu, ki spominja na vonj po prekajenem, in ima teksturo mesa, ki se razneži v ustih. Poznavalci pravijo, da so to gobe, ki naj bi imele največ okusa umami, ki jedem doda tisto ključno piko na i. Če torej recept narekuje, da uporabite šitake, jih nikar ne nadomeščajte s šampinjoni, končni rezultat preprosto ne bo enak.
Pogosto so zastopane v azijskih jedeh, a se šitake odlično podajo tudi v bolj klasične evropske specialitete, kot so denimo umešana jajca in omlete, testenine, rižote, juhe in enolončnice ter omake, v katerih lahko nadomestijo meso, da ga ob eksploziji okusa niti ne boste pogrešali.
Na trgovskih policah boste našli tako sveže kot suhe šitake, slednje so priljubljene predvsem v Aziji, saj so zelo obstojne in jih je pred uporabo treba samo namočiti v vodi. So pa zmlete suhe šitake lahko tudi odlična začimba za najrazličnejše jedi. Ker niso težke za prebavo, kot marsikatere divje gobe, lahko šitake brez strahu uživate redno, od dva do trikrat na teden, kar sicer predstavlja kar velik strošek, če jih kupujete sveže, zato je dobra (pa tudi najcenejša) možnost, da si jih vzgojite sami doma (več o tem spodaj).
Če ste ena izmed redkih oseb, ki ji okus šitak na krožniku ne diši, a bi radi izkoristili njihove pozitivne učinke na zdravje, obstajajo seveda tudi različni pripravki iz šitak (suhi ekstrakti in tinkture), vendar bodite pri njihovem nakupu previdni. Od tega, kje in kako so bile gobe gojene, je namreč odvisna tudi vsebnost zdravilnih učinkovin. Če jih gojite na hlodih na domačem vrtu, izpostavljenih sončni svetlobi, ste lahko prepričani, da bodo vaše šitake bogate z vitaminom D, ker bogato obrodijo, pa jih lahko zamrznete ali še bolje, posušite in zmeljete, ter si tako sami naredite zdravilne pripravke na zalogo.
PREBERITE ŠE -> Pozabite na solato, to je divja užitna rastlina, ki ima 50-krat več vitamina C
Gojenje šitak doma
Dolga zgodovina gojenja šitak dokazuje, da so to gobe, ki jih ni težko vzgojiti, poleg ostrigarjev pa so tudi vrsta gliv, ki nudi največje pridelke med gojenimi gobami. Če imate doma vrt, se je najbolj ugodno in trajnostno lotiti gojenja na hlodih, saj boste na ta način lahko v njihovi letini uživali tudi po pet let. Za to boste potrebovali svež in zdrav les ter z micelijem preraščene lesne čepke, ki jih dobite v Gobnjaku.
Seveda pa pride v poštev tudi gojenje v stanovanju in za ta namen so najbolj primerni kompleti za gojenje šitak na žagovini, ki jih pripravljajo v Gobnjaku, obrodijo pa že v enem do dveh tednih. Vse, kar morate storiti, je, da tovrsten komplet vzamete iz vreče, ga postavite v plastično škatlo, na dno katere ste potresli navlaženi perlit, in ga redno pršite, da je površina substrata ves čas vlažna. Že po nekaj dneh bo substrat popokal in iz njega bodo začele rasti gobe. Ko te merijo približno tri centimetre, prenehamo s pršenjem substrata, saj bi to lahko povzročilo gnitje gob, ampak pršimo samo notranje stene škatle, da ohranjamo zadostno vlago.
Šitake oberemo, ko se robovi klobukov začnejo ravnati, najbolj pa jih je obrati naenkrat ali v roku enega do dveh dni. Oberemo jih tako, da s škarjami ali nožičkom odrežemo gobe čim bližje substrata, tako da na njem ne pustimo ostankov beta, ker bi ta lahko začel gniti in uničil nadaljnji pridelek gob. Goli substrat nato pustimo v škatli počivati približno en teden, nato ga potopimo v posodo z vodo za 24 ur (lahko ga obtežite, saj mora biti popolnoma potopljen) in ga po enem dnevu prestavimo nazaj v gojitveno škatlo. Šitake bodo obrodile vsaj še dvakrat, če bomo po vsakem obiranju ponovili ta postopek.
V Gobnjaku so nam zaupali še presenetljivo posebnost šitak, in sicer so ena izmed redkih, morda celo edina vrsta gojenih gob, ki bolje raste, če je izpostavljena fizičnemu stresu. Če torej substrat, v katerem je micelij, večkrat udarimo z dlanjo, bo ta pognal večjo količino gob naenkrat.
