Zato je kvinoja eno najbolj zdravih živil, a samo, če jo pripravite na ta način
Kvinoja (Chenopodium quinoa) je starodavna rastlina, ki so jo na področjih Andov v Južni Ameriki kultivirali že pred 5000 leti. Čeprav marsikdo misli, da je žitarica, botanično spada v isto družino kot amarant, špinača in sladkorna pesa, a ker so njena semena, ki jih uživamo, podobna žitom, jo strokovnjaki uvrščajo v skupino psevdožitaric (podobno tudi ajdo in amarant).
Kvinoja ne vsebuje glutena, njena semena pa so po povrhnjici obdana s saponini, kemično spojino, ki odganja škodljivce. Zaradi teh lastnosti je kvinoja v zadnjih letih postala izredno priljubljeno in iskano živilo prihodnosti, saj je odlična alternativa vsem, ki ne smejo uživati glutena (osebe s celiakijo) ali se mu izogibajo, prav tako pa za njeno proizvodnjo ni treba uporabiti pesticidov. A v kvinojinih semenih se skriva še veliko več človeku prijaznih spojin, ki vplivajo na zdravje in dolgoživost.
Vsebuje vse esencialne aminokisline in vitamin B-kompleksa
Kvinoja je za razliko od večine žit bogata z beljakovinami in slovi kot ena izmed redkih žitaric, ki vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin, ki jih naše telo ne more proizvesti samo. To je še posebno dobra novica za vegane, saj nekatere izmed teh običajno dobimo samo z uživanjem mesa ali mlečnih izdelkov, kvinoja pa se glede tega razlikuje od ostale rastlinske prehrane.
Nekateri strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi to trditev morali jemati s ščepcem soli, saj je od vseh devetih esencialnih aminokislin, ena izmed njih, triptofan, v kvinoji zastopana v majhnem odstotku. A če v svoje obroke poleg kvinoje vključite še ajdo, ki vsebuje več triptofana, boste poskrbeli za bolj uravnoteženo prehrano.
Poleg beljakovin kvinoja vsebuje tudi ogljikove hidrate, kar nekaj vlaknin (več kot rjavi riž) in zelo malo maščob ter celo paleto vitaminov in mineralov, ki so nujni za zdravje. Med njimi so vitamini B-kompleksa in vitamin E, železo, kalcij, magnezij, cink, fosfor, natrij in baker, posebej bogata pa je z manganom, ki je sestavni del vseh tkiv v našem organizmu, potreben pa je tudi za pravilno delovanje ščitnice in hormonov ter za normalno presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov.
Kvinoja je tudi izredno posebna, kar se tiče vitaminov B-kompleka, saj vsebuje vseh osem vitaminov iz te skupine: tiamin B1, riboflavin B2, niancin B3, pantotensko kislino B5, piridoksin B6, biotin B7, folno kislino B9 in kobalamin B12.
Prav kombinacija vseh osmih je za zdravje še posebej odločilna, saj ravno skupaj delujejo tako, da medsebojno podpirajo vitalne telesne funkcije – skrbijo za normalno delovanje možganov, regulirajo hormone, spodbujajo nastajanje novih krvnih celic, podpirajo našo presnovo in vplivajo na zdravje kože ter las.
PREBERITE ŠE -> Neverjetni zdravilni učinki ajde, raziskave pokazale, da preprečuje nastanek raka
Kvinoja vsebuje tudi pomembne antioksidante, med njimi sta dva flavonoida kvercetin in kemferol, za katera so raziskave odkrile, da imata izjemne protivnetne lastnosti in varujeta celice organizma pred prostimi radikali ter poškodbami. Znanstveniki so prepričani, da prav prehrana, bogata s flavonoidi, lahko pripomore k preventivni skrbi za zdravje in dolgoživosti, saj imajo te spojine moč preprečiti nastanek kroničnih bolezni, ki so velik razlog za prezgodnjo umrljivost.
Znanstvene raziskave v kvinojo so v zadnjih letih pokazale tudi obetavne učinke na srčno-žilno zdravje. Študija iz leta 2017, opravljena na ljudeh s prekomerno telesno težo, je pokazala, da se je tistim, ki so vsak dan uživali kvinojo, po 12 tednih v krvi znižala vrednost trigliceridov, ki so v prekomernem obsegu nevaren dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Študija iz leta 2020 pa je razkrila, da so se udeležencem, ki so en mesec namesto pšeničnih piškotov uživali piškote iz kvinoje, bistveno znižale vrednosti slabega holesterola v krvi, poleg tega pa so tudi shujšali.
Opozorilo pred uživanjem kvinoje
Kot smo omenili že na začetku, semena kvinoje na povrhnjici vsebujejo saponine, ki so pri rasti rastline sicer dobrodošli, niso pa dobri za uživanjem, saj spadajo v skupino antihranil, o katerih smo pisali že v članku o zemeljskih mandljih. Antihranilne snovi preprečujejo absorpcijo vitaminov in mineralov v naš organizem, in kvinoja poleg saponinov vsebuje še tanine in fitate, ki prav tako veljajo za antihranila.
A to k sreči še ne pomeni, da zaradi njih ne moremo žeti vse pozitivnih vplivov tega živila. Antihranila lahko namreč s preprostimi postopki odstranimo iz kvinoje, in sicer tako, da semena pred uporabo s pomočjo finega cedila temeljito speremo pod vodo – to odstrani grenke saponine – pred kuhanjem pa lahko kvinojo tudi namočimo v vodi za nekaj ur, da začne kaliti, kar še bolj zniža vsebnost antihranil. Prav zaradi tega nekateri proizvajalci ponujajo že oprano ali celo kaljeno kvinojo, da bi kupcem olajšali pripravo tega živila.
Pri uživanju kvinoje morajo biti previdni tudi ljudje, ki imajo težave z ledvičnimi kamni, saj ta psevdožitarica vsebuje oksalate, ki vplivajo na nastanek kamnov.
PREBERITE ŠE -> Leča: temna plat priljubljene stročnice, o kateri se premalo govori
Kako pripravimo kvinojo
Kvinoje ne moremo jesti surove in jo je pred uživanjem treba skuhati, a k sreči se kuha kratek čas, 15-20 minut. Velja pravilo, da semena potrebujejo dvakratno količino vode, po okusu pa jo lahko solite ali sladkate ter vodi dodajate začimbe. Kvinoja ima namreč oreškast okus in je odlična tako v slanih kot sladkih jedeh.
Nekateri z njo nadomeščajo celo riž v sušiju ali iz nje pečejo pokovko, najpogostejša pa je kot priloga ali sestavina solat, mnogim pa tekne tudi za zajtrk namesto kosmičev.
Še to, obstaja več kot 120 različnih sort kvinoje, ki se razlikujejo po videzu in okusu. Najbolj priljubljeni sta bela in rumena kvinoja, ki sta bolj nežnega okusa, medtem ko so rdeče in črne sorte kvinoje znane po močnejši aromi in so nekoliko bolj zemeljskega okusa.
Želite izvedeti več o zdravem prehranjevanju? Pridružite se nam na naši prvi kuharski delavnici za ženske, ki jo organiziramo v sodelovanju s portalom Odprta Kuhinja. Več o delavnici, ki bo potekala 25. maja 2024, in kako se prijavite, najdete tukaj.
ZA VSE, KAR ČLOVEK JE
SVOBODA IZBIRE
Vsak dan se svet spremeni
in iz dneva v dan
si bolj in bolj to, kar si.
Veš, kaj hočeš, in veš, kaj si želiš.
In kar je najpomembnejše,
veš, kje lahko vse to tudi dobiš.
In zato greš vedno tja,
kjer imajo vse,
kar svet dobrega da.
Saj stari pregovor ne drži – nisi to, kar ješ.
V resnici ješ to, kar si.
Vsebino omogoča Spar Slovenija. Povezava vodi na spletno stran oglaševalca.
