Ta zdravilna rastlina je bogat vir antioksidantov (nabiramo jo maja in junija)
Črni bezeg (Sambucus nigra) je grm, ki zraste do sedem metrov visoko, v nekaterih primerih pa se lahko razvije tudi v do 10 metrov visoko drevo. Gre za samooplodno rastlino s sivim ali rumenkastim lubjem, katerega površina je pogosto nekoliko hrapava. Ima plitek koreninski sistem, iz katerega izraščajo koreninski poganjki, in pernate liste.
Cveti maja in junija, zato je to pravi čas za nabiranje njegovih cvetov. Ti so dvospolni, združeni v pakobule, so bele barve in imajo značilen močen vonj ter aromatičen okus. Rastlina je svoje ime dobila po plodovih – črnih jagodah, ki se razvijejo iz cvetov in dozorijo avgusta in septembra. Jagode so sprva zelene, nato postanejo rjavo-rdeče, kasneje pa počrnijo in dobijo značilen lesk.
PREBERITE ŠE -> Manj znani zdravilni učinki česna in kako se izognemo neprijetnemu vonju
Uporabljali so ga že koliščarji
Črni bezeg lahko najdemo po vsej Evropi, uspeva pa tudi v zahodni in srednji Aziji ter v Severni Ameriki. Raste na gozdnem robu, na jasah in v bližini človekovih domov. Najraje ima vlažna zemljišča, medtem ko vetrovne lege zanj niso najbolj primerne. Najdemo ga vse do 600 metrov nadmorske višine. Najbolje uspeva v tleh, ki so bogata z dušikom in fosfati.
Bezeg naj bi glede na pričevanja arheologov uporabljali že koliščarji. Grki in Rimljani naj bi ga uporabljali pri vnetjih kože, ženskih boleznih in čirih, uporabljali pa naj bi ga tudi kot diuretik. V zdravstvene namene se sicer uporablja že od srednjega veka dalje. Z njim so že tedaj pri bolnikih spodbujali znojenje in lajšali izkašljevanje.
Cvetovi in plodovi imajo blagodejne učinke na zdravje
Uporabni so tako bezgovi cvetovi kot plodovi, za oboje pa velja, da blagodejno vplivajo na zdravje. Cvetove lahko uporabljamo sveže ali jih posušimo. Lahko jih ocvremo ali jih uporabljamo kot dodatek k jedem. Iz njih lahko pripravimo tudi čaj, sok ali alkoholno pijačo.
Čim prej po tem, ko naberemo bezgove jagode, naj bi jih predelali ali zamrznili. Lahko jih dodamo sladicam, marmeladam, sadnim omakam, sadnim jedem, pri peki kolačev ali pri pripravi bezgovega vina ali likerja. Uporabne so kot naravna barvila za v hrano in pijačo. Bezgov les je trd in kvaliteten, iz njega izdelujejo tudi piščali.
Vsebuje antioksidante ter vitamina A in C
Bezgovi cvetovi in zreli plodovi se ponašajo z visokimi koncentracijami antioksidantov, plodovi pa so bogati tudi z vitamini, kot sta A in C, folno kislino in antocianini. Cvetovi vsebujejo tudi čreslovine, kalij, sluzi, fenole in glavonoide. V jagodah je tudi strupen glikozid sambunigrin, zato je pomembno, da jih uživamo le, ko so popolnoma zreli, in ne pretiravamo z njihovo količino. V lubju je snov sambucin.
Črni bezeg spada med najbolj priljubljene zdravilne rastline na svetu. Z njim se lahko uspešno borimo proti prehladom, bronhitisom, gripi, kašlju in drugimi podobnimi okužbami. V te namene se uporabljajo izvlečki iz listov, cvetov, plodov, korenin in stebel. Bezgovi pripravki naj bi bili pri tovrstnih tegobah najbolj učinkoviti, če jih začnemo jemati takoj, ko se pojavijo prvi simptomi.
Ni priporočljivo, da ga uživajo otroci, nosečnice in doječe mame
Čaj iz bezgovih cvetov naj bi bil po mnenju nekaterih strokovnjakov učinkovit pri zbijanju previsoke telesne temperature, saj spodbuja potenje. V primeru vnetja grla ali dlesni naj bi se kot zdravilen izkazal prevretek na osnovi črnega bezga, s katerim si je priporočljivo ustno votlino izpirati štirikrat na dan. Pri driski naj bi pomagalo uživanje posušenih bezgovih jagod.
Cvetje črnega bezga ima protivneten in antibakterijski učinek, vendar zaradi pomanjkljivih podatkov o varnosti ni priporočljivo, da bi jih uživali otroci, mlajši od 12 let, nosečnice in doječe mame.
