Največja prehranjevalna napaka, ki jo Slovenci delamo pri večerji (po mnenju naturopatinje)
Ločevalna dieta, ketonska dieta, prekinitveni post, brazilska dieta, hujšanje z zdravili, ki zavirajo apetit in še bi lahko naštevali smernice, ki vsako leto vzniknejo kot gobe po dežju, običajno ravno v spomladanskem času, z obljubami, da lahko z njimi še pred poletjem razstrupimo telo in dosežemo vitko postavo.
Žal tovrstni hitri recepti za hujšanje povečini ne delujejo, ali vsaj niso vzdržni na daljši rok, zaradi česar se večina ljudi posledično ponovno zredi ali pridobi še več kilogramov, kot so jih imeli, preden so se podali na vratolomno pot odrekanja in stradanja. Da ne omenimo še kopice zdravstvenih težav, ki si jih s tovrstnimi shujševalnimi dietami lahko pridelamo.
Dejstvo je, da vse, kar vsakodnevno vnašamo v svoje telo, dolgoročno vpliva na naše zdravje, zato bi nas moralo bolj kot popolna postava skrbeti dobro počutje. Če bi se namesto preučevanja, katera hrana najbolj redi, bolj ukvarjali s tem, katera živila podpirajo človeški organizem in v katerem delu dneva pa tudi v katerem letnem času jih je najbolje jesti, bi redkeje zapadali v skrajnosti, ki jih promovirajo čudežne diete, in bili žrtve shujševalnih nategov.
Eden izmed pristopov, ki temeljijo na tem, da lahko ljudje z lastnim prehranjevanjem in načinom življenja izboljšamo zdravje in celostno počutje, je tudi naturopatija, in pred časom smo se o njeni moči pogovarjali z našo najbolj znano naturopatinjo Eriko Brajnik, ki je tudi predsednica Združenja naturopatov Slovenije in koordinatorka v Svetovni naturopatski federaciji za Evropo. V intervjuju, ki ga lahko preberete tukaj, nam je med drugim zaupala celo kopico nasvetov, kako lahko vsak izmed nas preprosto izboljša svoje prehranjevalne navade.
Kakšni so vaši obroki?
Ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih lahko spremenimo, so obroki, ki jih uživamo. Brajnikova namreč poudarja slovenski rek, ki ga poslušamo že od otroštva, in sicer, da je najpomembnejši obrok dneva zajtrk. Razlog za to je povsem preprost, nam je razložila, »saj je naše telo narejeno tako, da ima zjutraj največ energije in da lahko čez dan porabimo vse presežke sladkorjev in ogljikovih hidratov, ki smo jih takrat vnesli«. Zajtrk naj bi bil zato po mnenju Brajnikove tudi najbolj bogat.
Načrtovanje obrokov je odvisno še od naše starosti, pravi naturopatinja. »Naša presnova se od 18. leta dalje počasi upočasnjuje; približno za en odstotek na leto. To pomeni, da ne moremo jesti enake količine hrane pri 20. in pri 50 letih. Mlajša oseba bo zaužila več obrokov, starostnik pa manj. Pri starejših se omejimo na zajtrk, skromno kosilo in zelo skromno večerjo.«
Napaka, ki jo delamo pri večerji
Slovenci delamo veliko napako tudi pri tem, katera živila uživamo v določenih urah dneva, saj običajno jemo tople obroke in mesne jedi v času kosila, ogljikove hidrate, kot so testenine, riž, kruh in pica, pa si privoščimo za večerjo. Da je to problematično, priča razširjenost glivic med ljudmi, saj z ogljikovimi hidrati, zaužitimi zvečer, ko jih naše telo ne more več pokuriti, hranimo glivice.
PREBERITE ŠE -> Testenine, riž in krompir, pripravljeni na ta način, so najbolj zdravi (in najmanj redijo)
»K meni prihajajo stranke iz različnih evropskih držav. Opažam, da ima vsak drugi Slovenec na nogah glivice, ki lahko kakovost življenja poslabšajo za 20 do 30 odstotkov. Glivice se namreč razširijo po telesu in iz njega posrkajo veliko vitaminov, mineralov, energije in kisika. Italijani in Francozi po drugi strani s tem nimajo težav,« pravi Brajnikova, ki razloži, da v Italiji ogljikove hidrate uživajo čez dan in za kosilo, zvečer, ko pridejo domov, pa so na njihovih krožnikih enolončnice, meso ali ribe z zelenjavo; torej obroki, ki ne vsebuje ogljikovih hidratov.
»Slovenci bi se tako morali naučiti jesti bolj zdrave večerje,« svetuje naturopatinja, ki toplo priporoča, da se omejimo tudi pri uživanju kruha (izjemo lahko naredite med prazniki), saj ta v telesu povzroča zasluzenost, poleg kruha pa sluz ustvarjajo še druga živila iz bele moke, mlečni izdelki ter celo banane.
PREBERITE ŠE -> Dr. Aleš Kuhar: Slovenci pojemo več banan kot jabolk!
Da, prav ste prebrali, banane! Priročen sadež, ki smo ga vsa ta leta pridno uživali kot »zdravo« alternativo sladkarijami in slanim prigrizkom. Erika Brajnik nam je v intervjuju zaupala, zakaj banane nekoč niso bile problematično živilo, danes pa žal so, povedala pa nam je tudi temno plat o »zdravih oreščkih« ter nam razkrila, zakaj poleti ne bi smeli uživati kave. Vse to in še več nasvetov o zdravem prehranjevanju, si lahko preberete v intervjuju TUKAJ - na Onaplus.si.
