Slive spodbujajo delovanje hormona za hujšanje in vsebujejo eno najbolj zdravih snovi
Slive niso tako starodavni sadež kot denimo datlji ali fige, so pa gotovo eden najbolj priljubljenih sadnih dreves, saj jih danes po svetu raste več kot 2.000 različnih sort. Spadajo v botanični rod Prunus, kjer najdemo tudi marelice, mandlje, breskve in češnje – nič čudnega, da so si po obliki sadežev in koščic ter teksturi mesa tako podobne, čeprav so zelo različnih velikosti, barv in okusov.
Prve slive so zgodovinarji odkrili na Kitajskem 470 let pred našim štetjem, v Evropo pa naj bi jih zaneslo šele pred dvema tisočletjema. Kljub temu so jih naši predniki hitro vzljubili in že samo v času rimskega imperija gojili okrog 300 sort evropskih sliv.
Tudi v Sloveniji smo bili skozi zgodovino pristaši sliv. Čeprav danes kot slovenski sadež tako zelo opevamo jabolka, so bila še do sredine 19. stoletja pri nas najštevilčnejša prav sadna drevesa sliv. Bile so tako priljubljene, da je skoraj vsaka hiša imela svoje drevo.
A ne samo to, Slovenci imamo tudi svojo avtohtono sorto, to je domača češplja, ki je bila ob koncu 19. stoletja vodilna sorta sliv pri nas. Domače češplje so manjše in tudi zorijo pozneje kot večina drugih sort sliv, so pa izredno okusne, s temno modrovijolično lupino in zlatorumenim mesom.
Temne sorte sliv so bolj zdrave kot svetle
Danes lahko v trgovinah kupite slive najrazličnejših sort in barv, tudi v drevesnicah se dobi že ogromno novih sadik, in čeprav so vse vrste sliv zdrave, so prav tiste najtemnejše vredne svojega denarja, saj vsebujejo največjo količino izredno močnega antioksidanta, ki ga najdemo tudi v robidah.
Govorimo seveda o polifenolu antocianinu, ki je hkrati tudi rastlinsko barvilo, ki slivam daje njihovo čudovito modrovijolično barvo. Antocianini naj bi imeli izjemen biološki potencial, ugotavljajo znanstveniki, ki so v raziskavah doslej ugotovili, da te spojine človeško DNK ščitijo pred poškodbami in zmanjšujejo tveganje za nastanek različnih vrst raka (predvsem ustne votline, grla in debelega črevesja).
Antocianini so uspešni tudi v boju proti človeku nevarnim virusom in bakterijam ter varujejo organizem pred vnetji, ki lahko na dolgi rok vodijo v razvoj kroničnih bolezni, kot so diabetes in srčno-žilna obolenja. Poleg tega pa antocianini krepijo tudi naše možgane in upočasnjujejo starostno pešanje kognitivnih funkcij.
Ker je antocianinov največ prav v lupini temno modrih in temno vijoličnih sliv, jih pred uživanjem nikar ne lupite, ampak samo razpolovite in odstranite koščice. Tako boste v telo vnesli res veliko tega dragocenega hranila.
PREBERITE ŠE -> Samo šest marelic na dan ima neverjetne učinke na zdravje
Kontroverzno zdravljenje raka s koščicami
Koščic, ki spominjajo na mandlje in v notranjosti prav tako skrivajo orešček, pa raje ne trite in jejte, saj vsebujejo snov amigdalin, ki jo naš organizem pretvori v strup cianid in lahko v večjih količinah ogrozi življenje.
Kljub temu nekateri uživajo amigdalin (oziroma semena marelic, ki ga vsebujejo) v zdravstvene namene, saj je nekaj študij ugotovilo, da ta snov uničuje rakave celice, a pozor, gre za alternativno zdravljenje, glede varnosti katerega se je treba posvetovati s strokovnjaki.
Slive spodbujajo hormon hujšanja
Še ena zanimiva lastnost sliv je njihov učinek na krvni sladkor. Kot smo že omenili, antocianini v njih varujejo pred nastankom diabetesa, a se njihovo uživanje priporoča, tudi če sladkorno bolezen že imate.
Morda se to na prvi pogled zdi kontradiktorno, saj se sladkornim bolnikom uživanje sladkih sadežev odsvetuje, in slive so res v večini sestavljene iz vode ter ogljikovih hidratov. Vendar pa so raziskave pokazale, da uživanje sliv v telesu spodbudi delovanje hormona adiponektina, ki pomaga regulirati količino glukoze v krvi in vpliva na odzivnost na inzulin.
Adiponektinu pravijo tudi hormon hujšanja, saj sodeluje pri oksidaciji maščobnih kislin v mišicah in jetrih ter pospešuje razgradnjo maščob v telesu, raziskovalci pa so celo ugotovili, da imajo vitki ljudje v telesu višje vrednosti tega hormona kot tisti s prekomerno telesno težo.
Da so torej slive dober sadež za hujšanje, ni samo mit, ki se ga je pripisovalo učinku, ki ga imajo na pospeševanje prebave. Ker so bogate z vlakninami slednje seveda drži, veliko vlogo pri kurjenju maščob pa ima tudi njihov vpliv na delovanje adiponektina.
PREBERITE ŠE -> Hruške so izjemno zdrave, a to morate nujno vedeti pred uživanjem
PRIPOROČAMO TUDI -> TOP 10 receptov s slivami
Suhe slive za zdrave kosti in srce
Še bolj kot sveže slive pa prebavo spodbuja uživanje suhih sliv. Ljudje, ki imajo težave z zaprtostjo in starejši, prisegajo celo na pitje soka iz suhih sliv, ki je že pripravljen na voljo v trgovinah z zdravo prehrano, lahko pa ga naredimo tudi sami doma, tako da suhe slive namočimo ali pokuhamo v vodi in vse skupaj zmešamo v blenderju. A pozor, uživanje suhih sliv in njihovega soka v velikih količinah lahko povzroči drisko.
Tako suhe slive kot njihov sok naj bi bili tudi odlična preventiva proti srčno-žilnim boleznim, saj so raziskave pokazale, da se je ljudem, ki so uživali slive v teh dveh oblikah, že po nekaj tednih zmanjšala količina slabega holesterola v krvi.
A to še ni vse, študije na ženskah in moških so namreč ugotovile, da uživanje suhih sliv vpliva tudi na gostoto kostnega tkiva, in lahko zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze ter celo popravi škodo, ki je že nastala na kosteh.
Znanstveniki še vedno niso povsem prepričani, kaj v suhih slivah povzroča te pozitivne učinke na zdravje kosti, a menijo, da se odgovor verjetno skriva v kombinaciji vitaminov (K) in mineralov (magnezij, fosfor in kalij) ter antioksidantov v tem živilu, ki zmanjšujejo vnetja v telesu in spodbujajo delovanje določenih hormonov, odgovornih za rast kosti.
