Savne: Katere tipe poznamo in katera je najboljša izbira za vas?
V hladnejšem delu leta, ko so dnevi kratki, temperature pa nizke, se nekateri ljudje odločijo za obisk savn, s čimer poskrbijo za razvajanje, sproščanje in dobro počutje. Savne imajo sicer bogato tradicijo, znane pa so tudi po nekaterih svojih blagodejnih učinkih na zdravje. Treba pa se je zavedati, da le-te niso primerne za vsakogar, saj si lahko v določenih primerih z njimi naredimo več škode kot koristi. Hkrati je pomembno, da se ob obisku savn držimo nekaterih jasnih pravil.
Savne naj bi uporabljali že stari Egipčani, Grki, Rimljani in Kitajci, seveda pa so bile v tistem času te precej drugačne, kot jih poznamo danes. Savne, ki so bolj podobne današnjim, so iznašli Finci. Ugotovili so namreč, da lahko z njihovo pomočjo poskrbijo za boljše zdravje in lepši videz kože. Tudi izraz 'savna' naj bi izhajal iz finskega jezika. Savna je bila prvotno nekakšna oblika kopeli, sterilno okolje, kamor so ljudje zahajali z namenom čiščenja telesa.
Prvotne savne naj bi bile zgrajene iz lesenih brun, ogreval pa jih je ogenj na sredini prostora. Ker tedanje savne niso imele dimnikov, je bila njihova notranjost precej zadimljena, zaradi česar se je zanje uveljavil tudi izraz 'dimne savne'. Kot vir latentne toplote so Finci uporabljali vroče kamne, po katerih so polili vodo, s čimer se je ustvarila para, ki je prostor hitro segrela.
Danes v savne zahajamo predvsem zato, da bi se sprostili, razvajali in si pomagali do boljšega počutja. Savne naj bi imele tudi nekatere ugodne učinke na naše zdravje, vendar so uporabne predvsem kot preventiva, v primeru že razvitih bolezni, še posebej pri boleznih srca in ožilja, pa se jim je bolje izogniti.
V savne naj ne bi zahajali več kot enkrat na teden
Vročina v savnah pospeši cirkulacijo, posledično se začnemo potiti. S savnanjem naj bi si pomagali do boljšega imunskega sistema, s čimer se zmanjšajo možnosti za razvoj prehladov in gripe, savne pa naj bi imele tudi ugoden vpliv na dihala. Spodbujajo čiščenje telesa in izločanje toksinov, poskrbijo za bolj napeto in voljno kožo, odpravljajo akne, delujejo antistresno, krepile pa naj bi tudi srce in ožilje ter izboljševale telesno vzdržljivost.
V nekaterih virih lahko zasledimo tudi podatek, da lahko s savnanjem izgubimo kakšen odvečen kilogram, vendar pa je manjša izguba telesne teže po savnanju posledica tega, da se je iz telesa izločilo veliko tekočine, zato gre zgolj za kratkoročen učinek. Po pričevanju nekaterih strokovnjakov pa lahko z obiskom savne ob hkratni redni rekreaciji in zdravi prehrani zaradi hitrejšega odvajanja škodljivih snovi iz telesa, med katerimi so tudi odvečne maščobe, hitreje pridemo do želenega rezultata.
PREBERITE ŠE -> Za omamno masleni okus dodajte vašim najljubšim jedem to začimbo
Strokovnjaki svetujejo, da se v savne odpravimo največ enkrat na teden. V savne nikoli ne gremo s polnim želodcem, prav tako pa je dobro, da vsaj nekaj ur pred obiskom ne pijemo alkoholnih pijač. Pred vstopom v savno se vedno oprhamo, v izbrani savni pa preživimo 10-20 minut. Ta čas prilagodimo svojemu občutku in priporočilom, ki veljajo za posamezno vrsto savne. Če se med savnanjem naenkrat ne počutimo dobro, savno nemudoma zapustimo.
Ko pridemo iz savne, se najprej odpravimo pod tuš, nato pa si vzamemo čas za počitek. Odmoru med savnanjem naj bi namenili vsaj toliko časa, kot smo ga preživeli v savni. Pazimo, da izgubljeno tekočino redno nadomeščamo s pitjem vode. Postopek savnanja naj bi nato ponovili še dvakrat do trikrat, nato pa savne zapustimo. Obisk savn ni priporočljiv za otroke in nosečnice.
Poznamo veliko različnih vrst savn in kombinacij, a so najbolj osnovne in razširjene finska, turška in infrardeča.
Finska savna – visoka temperatura in nizka vlažnost
Finsko uvrščamo med suhe savne. Gre za vrsto savne, ki je pri nas najbolj razširjena, zelo priljubljena pa je tudi v Litvi, Estoniji, Latviji in v Rusiji. Taka savna je urejena v lesenem prostoru, ogreva pa se s kurjenjem drv v peči. Temperatura v njej pogosto dosega tudi 90-100 stopinj Celzija, relativna zračna vlažnost pa je približno 10-odstotna.
Finska savna naj bi krepila srčno-žilni sistem, pospeševala naj bi presnovo, sproščala mišice, blažila stres in nespečnost, odpravljala pa naj bi tudi nekatere kožne bolezni. Zaradi blagodejnih učinkov jo pogosto uporabljajo športniki. Obisk take savne po drugi strani ni primeren za osebe z motnjami krvnega obtoka, okvarami srca in ožilja, epilepsijo, vnetjem kože, trombozo, gripo in z visokim krvnim tlakom.
Turška savna – nižja temperatura in visoka vlažnost
Turška spada med parne savne ter velja za eno najstarejših oblik za čiščenje in sproščanje telesa. Ogreva se z ustvarjanjem pare, ki se nato v intervalih oddaja v prostor, pogosto pa se ji dodajajo tudi eterična olja. Posledično je prostor nekoliko zamegljen. Taka savna je izdelana iz ploščic, stekla in/ali plastike.
Temperatura v turški savni se običajno giblje med 50 in 60 stopinjami, relativna zračna vlažnost pa med 60 in 100 odstotkov. Turška savna je primerna tudi za posameznike, ki težje prenašajo vročino. Kljub nižji temperaturi zaradi njene zelo visoke zračne vlažnosti v njej večina ljudi zdrži le kratek čas.
S turško savno si lahko pomagamo pri razstrupljanju, odpravi alergij, blagodejen učinek pa naj bi imela tudi na dihala. Pospešuje krvni obtok, blaži revmatična obolenja, poškodbe in negativne učinke stresa ter krepi imunski sistem. Po drugi strani je obisk le-te odsvetovan ljudem, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja, virusnimi in infekcijskimi boleznimi ali imajo kakšne druge kronične bolezni.
Infrardeča savna – blažja, a učinkovita oblika savne
Infrardeča savna ima precej krajšo zgodovino kot turška ali finska, poznamo pa jo predvsem v zahodnem svetu. Za segrevanje telesa so v uporabi infrardeči grelniki, katerih sevanje lahko prodre tudi štiri centimetre globoko v telo, kar je precej več kot pri ostalih vrstah savne, zaradi česar tovrstna savna poskrbi za globinsko čiščenje telesa.
Primerna je za ljudi, ki težko prenašajo tako visoke temperature kot visoko zračno vlažnost. Temperatura v njej se namreč giblje med 50 in 60 stopinj Celzija, relativna zračna vlažnost pa je 45-odstotna.
Infrardeča savna naj bi koristila ljudem, ki se pogosto soočajo z glavoboli ali pa potrebujejo podporo pri okrevanju po poškodbi. Spodbuja tudi presnovo, sprošča, izboljšuje gibljivost ter lajša bolečine pri zlomih in zvinih. Poleg tega naj bi bila uspešna pri blaženju simptomov menopavze, kožnih bolezni in revmatičnih obolenj. Uporabniki naj bi z njo poskrbeli za večjo elastičnost kože in zmanjšanje celulita.
