S tem ukrepi lahko za več let zamaknemo nastanek demence
Ko pomislimo na staranje, največ ljudi pove, da se izmed vseh njegovih posledic najbolj bojijo pešanja uma, še posebej izgube spomina in demence. Zaskrbljujoče je dejstvo, da število ljudi s to boleznijo iz leta v leto narašča. Po svetu vsake tri sekunde nekdo zboli za njo, vsako leto pa diagnosticirajo okrog 10 milijonov novih primerov.
V Sloveniji z demenco živi že 47.000 oseb, statistika pa kaže, da je med obolelimi več žensk in da imamo ženske večje tveganje za razvoj te bolezni.
Vendar vse ni tako črnogledo, saj že imamo na voljo boljša zdravila kot pred desetletji, znanost pa kljub počasnemu napredku na tem področju še zdaleč ne počiva in se vztrajno trudi najti nova.
Dobra novica je tudi, da obstaja za demenco kar nekaj dejavnikov tveganja, na katere imamo vpliv in lahko tako preventivno skrbimo za svoje zdravje, velikega pomena pa je tudi zgodnje odkrivanje bolezni, ki omogoči boljšo zdravstveno obravnavo in počasnejše napredovanje demence.
Kateri so dejavniki tveganja pri razvoju demence?
Dejavniki tveganja za razvoj demence so zelo sorodni tistim, ki so značilni za srčno-žilne bolezni, pravi doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, s katero smo se nedavno pogovarjali o tej bolezni.
Po njenem je pomemben dejavnik tveganja tudi nezdravljena izguba sluha, ki človeka odreže od sveta zaznav, kar lahko vodi v pešanje miselnih procesov. Takšen primer so denimo starejši, ki postanejo naglušni, a zavračajo nošenje slušnega aparata.
»Nekateri starejši ljudje imajo slušne aparate, a jih ne uporabljajo, ker se ne prilagodijo nanje. Če starostnik slabo sliši in ne izboljša sluha, bo njegova interakcija z okoljem slabša. Manj bo na tekočem s tem, kar se njegovi bližnji pogovarjajo, težje bo spremljal novice in užival v glasbi, težje bo v naravi slišal ptičje petje, kar bo vplivalo na mnoge stvari – na njegovo razpoloženje, voljo po druženju … Osamljenost in motnje razpoloženja so dejavniki, ki vodijo v začarani krog, saj vplivajo drug na drugega,« nam je v intervjuju zaupala doc. dr. Gregorič Krambergerjeva.
»Obstajajo pa še nekateri dejavniki, na katere ne moremo vplivati,« opozarja nevrologinja in pove, da imamo ženske večjo verjetnost, da bomo zbolele za demenco.
»Prav tako pa je večja možnost za razvoj bolezni, če imamo to zapisano v genih.« Vendar to ne sme biti razlog za obup, saj, kot pravi doc. dr. Gregorič Krambergerjeva: »Študije kažejo, da bi 40 odstotkov od vseh dejavnikov tveganja z načinom življenja in pozornostjo nanje lahko zmanjšali ali preprečili in s tem pomembno oddaljili čas nastanka demence.«
PREBERITE ŠE -> Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Ko človek upre ostrino noža proti samemu sebi
Kako lahko preložimo čas nastanka demence?
Ker so dejavniki tveganja za razvoj demence sorodni tistim, ki vodijo v srčno-žilne bolezni, je preventiva podobna tej, ki jo že poznamo in bi koristila vsakemu izmed nas – to je zdrav življenjski slog. Nevrologinja pravi, da nastanek demence lahko preložimo z »redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano, nekajenjem, skrbjo za urejen krvni pritisk, zdravo telesno težo in urejeno sladkorno boleznijo (v primeru, da jo imamo)«.
»Pomembne so tudi aktivnosti za starejše, ki spodbujajo druženje, koristno je, da se trudijo pridobivati nova znanja, na primer, če se ljudje vključujejo v aktivnosti univerze za tretje življenjsko obdobje. Ključno je, da se starejšim izboljša kvaliteta življenja,« je prepričana doc. dr. Gregorič Krambergerjeva in s tem se strinja tudi prof. dr. Vojko Kavčič, slovenski strokovnjak za staranje in z njim povezane dejavnike tveganja za nevrodegenerativne bolezni, ki deluje v ZDA in je zaposlen kot raziskovalec na gerontološkem inštitutu univerze Wayne v Detroitu.
Prof. dr. Kavčič nam je v preteklem intervjuju razkril, da so raziskave pokazale, da lahko s treniranjem možganov na različne načine zamaknemo nastanek dementnih simptomov. Eden izmed dobrih načinov, kako trenirati možgane, je, da jih naučimo kaj novega, denimo tujega jezika. »Dvojezičnost se kaže kot zelo koristna za naše možgane,« pravi prof. dr. Kavčič.
»Za govor v dveh jezikih morajo možgani imeti pravzaprav dva spomina, med seboj pa ju še povezovati. Ugotavljamo, da dvojezičnost pravzaprav ustvarja možgansko rezervo, kar nekaj raziskav pa je pokazalo, da se pri dvojezičnih osebah, ki so obsojene na katero izmed nevrodegenerativnih bolezni, recimo Alzheimerjevo, njen nastanek zamakne za štiri ali pet let. To velja seveda za tiste, ki so bili že od malega izpostavljeni dvojezičnemu okolju. Gotovo pa je znanje novega jezika dobra možganska vadba za osebe po 50. ali 60. letu starosti.«
A niso samo jeziki tisti, ki lahko obvarujejo naš um, obstaja cela paleta dejavnosti, ki krepijo naše možgane in skrbijo za tako imenovano »kognitivno rezervo«, ki je izredno pomembna za kakovostno staranje, pravi slovenski strokovnjak. Rezervoar kognitivne rezerve začnemo ljudje polniti že v otroštvu in je usodno povezan s tem, kakšna bodo naša stara leta. Vanj sodijo vse naše šolanje, delo, ki ga opravljamo – je bilo dolgočasno ali ustvarjalno? –, prostočasne dejavnosti in še in še.
»To, ali vse dni doma poležavaš na kavču ali pa si obzorja širiš s potovanji, obiski gledališč, koncertov, knjižnic, vse to,« poudarja prof. dr. Kavčič, »je pomembno pri tem, ali bomo karseda najdlje ohranili umske sposobnosti. Številne raziskave namreč kažejo, da lahko ljudje, ki trenirajo svoj um – temu pravim umovadba ali kognitivni trening –, za več let zamaknejo nastanek dementnih simptomov.«
PREBERITE ŠE -> Biserka Marolt Meden: Mamina demenca me je spremenila
Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje demence?
Doc. dr. Gregorič Krambergerjeva je v pogovoru tudi izpostavila, zakaj je pomembno, da ljudje ob opažanju simptomov zmedenosti in pozabljanja ne odlašajo z obiskom zdravnika.
»V Sloveniji imamo tako imenovana simptomatska zdravila za Alzheimerjevo bolezen, ki so najbolj učinkovita in smiselna v zgodnjem obdobju bolezni, zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni,« pravi nevrologinja in razkriva, da se nam na področju demence obetajo nova zdravila in da prav zdaj prihaja čas, ko lahko pričakujemo več inovacij.
»Če bo Evropska agencija za zdravila odobrila zdravilo, ki ni samo simptomatsko, ampak vpliva na bolezenski proces, potem bo še toliko bolj pomembno, da bomo znali povedati, kdo ima zgodnjo obliko bolezni, ker bo to zdravilo omogočalo, da bo zgodnja faza bolj dolgo trajala. Če lahko podaljšamo čas, ko dobro funkcioniramo, bomo prestavili fazo, ko potrebujemo vedno več pomoči drugih. Bolezen bo še vedno napredovala, a zgodnji čas bo podaljšan, kar je ključno. Zaradi tega je pomembno odkriti, ali ima nekdo demenco.
Mnogokrat niti ne gre za Alzheimerjevo bolezen, lahko gre za kakšno drugo bolezen, recimo sladkorno, lahko gre za pomanjkanje vitaminov, kot je B12, lahko gre za vnetje. Če človek kmalu poišče pomoč, prej odkrijemo stanja in jih zdravimo. Če jih ne prepoznamo, pa je škoda lahko nepopravljiva.
Imamo 10 do 15 odstotkov stanj, ki se kažejo kot sindrom demence, pa niso bolezni možganov kot Alzheimerjeva bolezen, ampak jih lahko zdravimo in dosežemo izboljšanje stanja. Lahko recimo odkrijemo tumor, ki se ga lahko operira, v Sloveniji je pogosta borelioza, ki jo imajo tudi starejši ljudje. Če to odkrijemo, lahko stanje zdravimo,« je razložila.
