Če imate na vrtu ta plevel, ga naberite, je zdravilen in ga lahko pripravite kot pomfrit
Preslica je ena izmed najstarejših rastlin, ki še vedno uspevajo na našem planetu, saj je v skoraj enaki obliki, kot jo poznamo danes, obstajala že v času dinozavrov in celo še preden so ti vladali Zemlji.
Preslica je torej živi fosil, paleontologi pa so njene okamenele ostanke, ki so videti identični novodobnim preslicam, le večji, našli po celi severni polobli, od Severne Amerike do Azije. Že iz tega vidika gre torej za zanimivo prarastlino, ki ji je vredno nameniti pozornost, če jo ugledamo v naravi, ko boste spoznali njene zdravilne učinke, pa jo boste na naslednjem sprehodu zagotovo tudi pozorno iskali.
Danes poznamo 30 vrst preslic, od teh jih v Sloveniji raste devet, med njimi pa so najbolj znane njivska preslica (Equiestum arvense), travniška (E. partnese), gozdna (E. sylvaticum), vodna (E. fluviatile), velika (E. telmateia) in močvirska preslica (E. palustre), ki so si med seboj tudi najbolj podobne, zato je pomembno, da jih znamo razlikovati (več o tem spodaj), saj razen njivske druge niso primerne za uživanje, ker vsebujejo več škodljivih kot koristnih snovi.
Zdravilni učinki njivske preslice
A njivska preslica je tista, ki bi jo bilo škoda spregledati, saj krepi človeški organizem. Ta rastlina, ki jo najpogosteje najdemo na vlažnih njivah, travnikih in obpotjih, marsikomu pa se je naselila celo na vrt, deluje kot diuretik in je tudi najbolj znana po tem, da pospeši izločanje tekočin iz telesa. Na ta način nam pomaga razstrupiti telo, in sicer tako, da spodbuja delovanje ledvic, mehurja in jeter (če jo uživamo kot čaj), pa tudi zato, ker okrepi znojenje (kadar si pripravimo kopel iz nje).
Uživanje čaja njivske preslice žene na vodo, kar pride prav pri shujševalnih dietah, predpisuje pa se ga tudi za zdravljenje vnetnih obolenj sečnih izvodil in ledvičnega peska. Njivsko preslico dodajajo še v zeliščne mešanice za znižanje krvnega tlaka, rastlina pa nam lahko pomaga organizem očistiti tudi težkih kovin, a le, če nabiramo in uporabljamo takšno, ki je rasla v kakovostni zemlji, na področju, kjer ni težkih kovin.
Njivska preslica je v zdravilstvu cenjena, ker je tako bogata z minerali, ki predstavljajo kar deset odstotkov rastline. Med njimi je največ silicija v obliki kremenčeve kisline, ki pospešuje naravne procese zdravljenja, predvsem pri boleznih dihal (uporabljali se pri kroničnem bronhitisu in pljučni tuberkolozi).
Silicij je znan tudi kot mineral mladosti, saj deluje tako, da pomlajuje tkiva in kožo ter krepi kosti, zobe, nohte in lase, preprečevati pa bi lahko pomagal tudi osteoporozo. Slednje je dokazala britanska raziskava, v kateri so ugotovili, da kremenčeva kislina spodbuja gradnjo kostnega materiala in učinkovito zavira razgradnjo, saj so ženske, ki so sodelovale v raziskavi, in bolehale za osteoporozo, po šestmesečnem uživanju te silicijeve spojine imele bistveno trdnejše kosti.
Poleg tega njivska preslica vsebuje še veliko aluminijevega in kalijevega klorida, mangan, flavonoide, grenčine in vitamin C ter saponine, ki se jim pripisuje kar nekaj zdravilnih učinkov, med drugim naj bi delovali tudi protivnetno. Saponini so zanimivi tudi zato, ker so to spojine, ki se naravno penijo, zato lahko njivsko preslico uporabimo tudi za čiščenje zob namesto zobne paste, ali kot naravno sredstvo za pomivanje posode.
PREBERITE ŠE -> Ta zdravilna rastlina raste kot plevel v vsakem vrtu (lajša številne zdravstvene tegobe)
Presličina kopel intenzivno zdravi
Njivska preslica ima močne zdravilne učinke na telo tudi, če jo uporabljamo topično. Je namreč adstringent, ki pomaga zaustavljati krvavitve in pospešuje celjenje ran, zlasti tiste, ki se slabo celijo. V kozmetiki je prisotna v izdelkih proti gubam, celulitisu in modricam, sami pa si lahko iz posušene rastline pripravimo kopel, ki bo pogrela tiste, ki jih rado zebe, saj spodbuja potenje.
Preslično kopel je še posebej dobro izvajati v jesenskem času, saj z njo telo okrepimo za zimo, priporoča pa se ljudem, ki imajo pogosto mrzle in potne roke in noge, slabo prekrvavitev ali ozebline, ženskam z neredno ali močno menstruacijo (blaži krče), moškim z vnetjem prostate in osebam, ki imajo vnetje mehurja ali ledvic. Kopel iz njivske preslice je primerna tudi za blaženje revmatizma, putike in bolečin v križu, kolkih ali na vratu in hrbtenici, pomagala pa naj bi tudi pri zlomljenem hrustancu in kosteh, zlasti z oteklinami in preležaninami.
A pozor, če imate izrazito poudarjene krčne žile, težave s srcem in povišanim krvnim tlakom, presličina kopel ni za vas, priporočljivo pa je tudi, da se izogibate uživanju te rastline. Njivska preslica se odsvetuje tudi nosečnicam, saj vsebuje encim tiaminazo, ki razgrajuje kompleks vitamina A, kar lahko povzroči drastično pomanjkanje vitamina B1 v telesu.
Njivska preslica kot ocvrti prigrizek
Njivsko preslico uporabljamo v dveh oblikah, prva so njeni rjavi plodni poganjki, ki rastejo od marca do aprila in po videzu spominjajo na neodprte klobuke gob, po gobah pa imajo tudi rahlo aromo. Ti plodni poganjki še nimajo veliko učinkovin, zato jih lahko uživamo kot prilogo jedem. Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj pravi, da najbolj teknejo v jajčnih jedeh (kot nekakšni šparglji), nekateri pa jih cvrejo kot pomfrit in grizljajo tudi kot ocvrti krompirček.
Po spomladanski rasti plodnih poganjkov, ki so namenjeni reprodukciji rastline, saj vsebujejo spore, preslica požene še zelene, sterilne poganjke, ki pa so bolj kot za uživanje primerni za zdravilne namene. Nabirati jih je najbolje v juniju in juliju, ko se v njih nabere že dovolj dragocenih učinkovin. Iz njih lahko nato kuhamo čaj ali kopel, in sicer tako iz svežih, kot posušenih.
Sušeno njivsko preslico najdete tudi v lekarnah in trgovinah z zdravo prehrano, lahko pa jo naberete na njivah in travnikih (stran od cest in kontaminirane zemlje) ter posušite sami doma, in sicer tako, da zelene dele rastline povežete v šopke in jih obesite v suh in zračen prostor. Suho rastlino nato shranite v dobro zaprtih posodah, da do nje ne pridejo vlaga ali molji, uporabna pa je od enega do dve leti.
PREBERITE ŠE -> Krompirjevka ali gozdni regrat: Zdravilni plevel z izjemnim okusom po krompirju
Kako prepoznamo njivsko preslico in jo ločimo od drugih vrst?
Kot smo že povedali, je v Sloveniji doma kar nekaj preslic, med katerimi je varna za uživanje samo njivska, medtem ko je močvirska preslica najnevarnejša med vsemi, saj vsebuje alkaloid palustrin, ki je strupen za živali in živino, najbrž pa tudi za ljudi. Močvirsko preslico boste od njivske ločili po tem, da raste v močvirjih in na močvirnatih travnikih, razlikujeta pa se tudi po videzu.
Dr. Reboljeva pravi, da ima njivska preslica »prvi členek stranskega poganjka daljši od nožnice (zrastli listi, ki pri kolencih obdajajo steblo, na vrhu prosti zobci), njeni stranski poganjki pa niso razvejani«.
Močvirska preslica ima po drugi strani prvi členek stranskega poganjka krajši od nožnice, zobci na nožnici pa imajo pri tej strupeni vrsti belo obrobo. Prav tako podite pozorni na steblo preslice, ki mora biti pri njivski v prerezu okroglo do robato, zelen poganjek na vrhu pa ne sme imeti trosnega klasa (tudi ne sme biti odlomljen).
Njivska preslica je dobro znana vrtnarjem in kmetom, saj ne krepi samo človeškega organizma, ampak tudi odpornost rastlin na bolezni in škodljivce. Ker vsebuje kremenčevo kislino, deluje protiglivično in je odlična za zatiranje plesni.
