Zato bi morali uživati smrekove vršičke (in napaka, ki jo večina naredi pri pripravi sirupa)
Ko pomislimo na užitne rastline, iglavci niso prva stvar, ki nam pade na pamet. A naši predniki so jih na svoj jedilnik vključevali tako zaradi njihovih zdravilnih učinkov kot zanimivega okusa. Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj, nam je zaupala, zakaj so iglavci tako dragoceni za naše zdravje.
Zakaj uživati iglavce?
Užitni iglavci vsebujejo dragocene vitamine, minerale in hranilne snovi, ki blagodejno vplivajo na telo in duha, njihov prijetno kiselkasti okus in vonj po gozdu pa se odlično ujame z divjačino, gobami in tudi gozdnimi sadeži, zato jih lahko uporabljamo za začinjanje slanih in sladkih jedi.
Najbolj aromatična med iglavci je smreka, katere mlade poganjke ljudje tudi najpogosteje nabirajo za pripravo zdravilnega sirupa. Smrekovi vršički so bogati z vitaminom C, močnim antioksidantom, ki pripomore k delovanju imunskega sistema. Vitamin C se v smrekovih vršičkih dobro ohrani, tudi če jih zamrznemo ali posušimo.
Poleg vitamina C so v smrekovih vršičkih prisotni še karotenoidi, magnezij, kalij in klorofil. Karotenoidi so pomembni sestavni del melanina v koži, očeh in laseh, ki absorbira visokofrekvenčno svetlobo in tako varuje naše celice pred poškodbami. Magnezij in kalij v človeškem telesu skrbita za zdravje mišic, kosti, živčevja, ščitita pa tudi srce in ožilje. Klorofil pa tako kot vitamin C varuje pred prostimi radikali in pospešuje celjenje tkiv, vpliva pa tudi na zdravje dihal in zmanjšuje raven škodljivega holesterola ter vzdržuje raven sladkorja v krvi.
V iglavcih, kot sta smreka in bor, so tudi eterična olja, ki blagodejno vplivajo na dihala in pomagajo pri revmatičnih obolenjih (v tem primeru se priporoča kopel iz svežih smrekovih iglic), čreslovine in smole, iz katerih pridobivajo terpentin. Eteričnih olj naj bi bilo več v mlajših drevesih in v iglicah, ki rastejo na višjih vejah, odsvetuje pa se nabiranje vršičkov in iglic na drevesih, ki rastejo ob cestah, zato se ponje odpravite v gozd.
Katere iglavce lahko uživamo?
Preden se podate v gozd na novo kulinarično dogodivščino, najprej lekcija o tem, katere iglavce sploh nabirati. Niso namreč vsi užitni. Dr. Katja Rebolj pravi, da so varni in zanimivi za uživanje navadna smreka (Picea abies), jelka in bor.
»V Sloveniji v naravi raste ena vrsta smreke, ena vrsta jelke, borov pa je več. Med njimi je v Osrednji Sloveniji najpogostejši rdeči bor (Pinus sylvestris), na Primorskem črni bor, ki je po okusu še bolj prijeten, na Koroškem je nekaj cemprina, za Alpe pa je značilno ruševje,« pove.
Povsem drugače pa je z okrasnimi iglavci, ki jih najdemo v vrtnarskih centrih. »Okrasnih smrek in drugih iglavcev v kulinariki ne uporabljamo, saj jih pogosto ne moremo določiti do vrste in torej tudi ne moremo vedeti, ali so strupeni,« opozarja dr. Reboljeva in doda, da morajo biti ljudje pri nabiranju še posebej pozorni, da ne trgajo iglic tise, saj to drevo, ko je mlado, zelo spominja na smreko ali jelko, a je strupeno (razen tisinih jagod). »Poleg tise so strupeni iglavci še ciprese, paciprese in kleki.«
Čeprav so užitni iglavci bogati z zdravilnimi učinkovinami, se nosečnicam odsvetuje pogosto uživanje svežih vršičkov, iglic ali tudi pripravkov iz njih, saj terpentin, ki ga vsebujejo draži dihala, prebavila in ledvice.
PREBERITE ŠE -> Krompirjevka ali gozdni regrat: Zdravilni plevel z izjemnim okusom po krompirju
Kako pripravimo in jemo iglavce?
Mlade vršičke smreke, bora ali jelke lahko uživamo sveže, denimo v smutijih, juhah in enolončnicah ali pestu in podobnih omakah, iglice pa lahko tudi posušimo in zmeljemo ter jih uporabljamo kot začimbo v prahu za slane in sladke jedi.
»Za pripravo začimbe iz smrekovih iglic (ali drugih užitnih iglavcev) lahko uporabimo mlade smrekove vršičke ali že zrele smrekove poganjke ne glede na letni čas,« svetuje dr. Reboljeva, ki priporoča, da naberete bolj temnozelene poganjke, saj svetlozeleni vsebujejo manjši delež učinkovin. V to se lahko prepričate tudi tako, da poganjke med nabiranjem povonjate ali poskusite, saj boste tako začutili, v katerih je več aromatične smole – več kot je vsebujejo, bolj intenzivna bo posušena začimba.
Sveže poganjke nato razprostremo na pladnje ali papir in jih sušimo v suhem prostoru pri sobni temperaturi (to traja nekaj dni) ali pa v pečici na 45 stopinj Celzija (to traja pet ur). Izogibajte se sušenju na soncu, saj to uniči zdravilne učinkovine v rastlini, pove dr. Reboljeva.
Ko so iglice suhe, bodo same odpadle z vejic, nato pa jih moramo samo še zmleti v kavnem mlinčku ali blenderju, da dobimo začimbo v prahu, ki jo shranjujemo v steklenem kozarcu poljubno dolgo. Dr. Reboljeva opozarja še, da bodite pri mletju suhih iglic pazljivi, da jih ne pregrejete, enako velja tudi za njihovo rabo v kulinariki. Izogibajte se dolgotrajnemu kuhanju, ki uniči eterična olja in zdravilne snovi v iglicah in jih dodajajte jedem proti koncu priprave.
Posušene iglice užitnih iglavcev lahko uporabljamo tudi za pripravo zdravilnega čaja, ki pomaga pri prehladu, dr. Reboljeva pa nam je razkrila, da enako lahko naredimo tudi s svežimi iglicami in vršički. Čaj iz borovih iglic so denimo pili taoistični menihi, ki so verjeli, da jim prinaša dolgoživost.
Čaj iz svežih iglic in vršičkov smreke ali bora pripravimo povsem preprosto, in sicer tako, da v gozdu z vejic natrgamo iglice in vršičke, ki so obloženi s smolo. Doma jih nato pokuhamo v prevretek ali poparek. Razlika med njima je, da prevretek vsebuje več terpenoidov, saj iglice pri tem v vodi kuhamo največ 10 minut, medtem ko poparek pripravimo tako, da iglice in vršičke zgolj prelijemo z vročo vodo in pustimo stati 10 minut. Pri uživanju prevretkov moramo biti zaradi koncentracije terpenoidov previdni in ne smemo popiti več kot skodelice na dan, medtem ko si lahko poparek privoščimo bolj pogosto, njegova prednost pa je tudi ta, da vsebuje več vitamin C in je bolj prijetnega okusa.
Kaj pa sirup iz smrekovih vršičkov?
Ne mine pomlad, ko se ljudje ne bi lotili priprave lastnega sirupa iz smrekovih vršičkov, ki velja za eno najbolj priljubljenih domačih zdravil. Sirup iz smrekovih vršičkov pomaga pri kašlju in bronhitisu, vsebuje pa tudi veliko vitamina C in zato krepi odpornost ter deluje poživljajoče. Na voljo je v lekarnah in trgovinah z zdravo prehrano, a večina prisega na domačo pripravo, saj je ta izredno preprosta.
Vse, kar moramo storiti, je, da v steklen kozarec po plasteh zložimo sveže nabrane vršičke in sladkor, ga tesno zapremo in postavimo na toplo, a senčno mesto za 40 dni. Pozor, veliko ljudi dela napako, ko kozarce zloži na okno in jih izpostavi sončni svetlobi, kar svetuje tudi večina receptov na spletu. Dr. Reboljeva opozarja, da to ni najbolje, saj sončni žarki uničijo hranilne snovi. Če že ne najdete senčnega mesta, pa kozarce pred soncem vsaj zaščitite s krpo ali pregrinjalom, priporoča Katja.
Po 40 dneh se bo mešanica spremenila v sirup, ki ga nato lahko precedimo in shranimo v temnih kozarcih na hladnem ter uživamo po potrebi, mnogi pa sirup redno dodajajo čaju ali ga mešajo z vodo v osvežilni napitek.
Opozorilo – nabirajmo po pameti
Iglavci so v Sloveniji razširjena vrsta dreves, kljub temu pa je treba biti pri nabiranju njihovih darov spoštljiv. Nikoli ne trgajte poganjkov samo z enega drevesa, ampak bodite zmerni in upoštevajte dejstvo, da na mestu, kjer odtrgamo vršiček, iglavec ne raste več.
Naberite samo toliko, kot potrebujete in se osredotočite na vršičke, ki poganjajo v notranjost drevesa, saj boste tako iglavcu omogočili, da energijo usmeri v zunanje veje, obrnjene proti sončni svetlobi. Prav tako se držite pravila, da naj bodo drevesa, katerih iglice in vršičke nabiramo, oddaljena vsaj 100 metrov od ceste.
Vas zanima več o zdravilnih rastlinah, ki rastejo v Sloveniji?
V prihodnjih tednih na naši spletni strani Onaplus.si ne zamudite še več člankov o zanimivih divjih rastlinah, ki so dobre za uživanje in rastejo po Sloveniji. O tem, kako jih prepoznati in nabirati pa lahko izveste več tudi na Festivalu nabiralništva, ki ga soorganizira dr. Katja Rebolj in se bo letos zgodil že drugič.
