Koriander: V teh kombinacijah ga lahko uživamo (in kako se z njim razstrupljamo)
Koriander (Coriandrum sativum) je enoletna rastlina, ki zraste do 60 centimetrov visoko in je v sorodu s peteršiljem, korenjem in zeleno. Njegovi listi so različnih velikosti in oblik; pri dnu so enostavni ali enojno pernato narezani, zgoraj pa dvojno pernato narezani. Cvetovi so drobni in rahlo rožnate barve. Ko so sveži, imajo močen vonj. Plodovi so okrogli, trdi in rjavo ali rumeno obarvani.
Koriander so gojili že Rimljani. Sprva so ga lekarnarji, zdravilci in menihi uporabljali izključno v zdravstvene namene. Posluževali so se ga pri močnem spahovanju in kašlju, medtem ko se je v kulinariki uveljavil šele v kasnejših obdobjih. Njegovo prvotno domovanje obsega severno Afriko, Severno Ameriko, Avstralijo in južne dele Evrope; slednje dokazujejo številne jamske poslikave, ki jih najdemo v Španiji in so stare 10.000 do 12.000 let.
Le redko lahko opazimo koriander, ki raste prosto v naravi. Običajno ga gojimo na vrtovih. Najraje raste na rahlo alkalnih tleh, ki so bogata s humusom, sicer pa ga ni zahtevno gojiti. Ponaša se z visoko vsebnostjo antioksidantov, ki blagodejno vplivajo na naš organizem.
Priljubljen predvsem v azijski kuhinji
V kulinariki uporabljamo sveže liste in stebla ter zmleta posušena semena. Medtem ko lahko njegove liste trgamo skozi celo leto, semena nabiramo septembra in oktobra. Sveži listi in stebla imajo rahlo sladkasto aromo, njihov okus pa nekoliko spominja na žajbelj in agrume. Aroma zmletih semen je podobna aromi praženih oreškov.
Če želimo podaljšati njegov rok uporabe, ga lahko zmrznemo ali sušimo. Sušena semena hranimo stran od direktne sončne svetlobe, na hladnem in najbolje v temni posodi.
Koriander lahko obogati številne jedi; tako slane kot sladke. Primešamo ga lahko celo tortam in piškotom. Še posebej priljubljen je v azijski kuhinji. Kot začimba se po okusu dobro ujema s kumino, sicer pa ga lahko kombiniramo s česnom, limono, limeto in čilijem.
Dodajamo ga lahko juham, omakam, riževim jedem in enolončnicam, liste svežega koriandra pa tudi ribjim in mesnim jedem. Sušen koriander je najbolj prikladen kot dodatek jedem, ki se dolgo časa kuhajo. Tako se lahko njegov okus tekom toplotne obdelave še bolj zlije z jedmi.
PREIZKUSITE RECEPT -> Pesto iz koriandra
Blaži stres, izboljšuje spomin in odpravlja glavobole
Koriander je znan po svojem antioksidativnem delovanju, pomaga pa tudi v boju proti okužbam, ki se prenašajo s hrano. Pomaga znižati krvni sladkor in krvni tlak, sicer pa spodbuja optimalno delovanje srca in možganov. Ker preprečuje oz. blaži vnetne procese v telesu, nam je lahko v pomoč pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni ter multipli sklerozi. Študija na miših je pokazala, da lahko z njim izboljšamo spomin.
Zaradi vsebnosti antioksidantov lahko z njim kožo ščitimo pred hitrim staranjem in poškodbami, ki nastanejo zaradi prekomernega sončenja. Z njim lahko odpravljamo tudi blage izpuščaje. Poleg tega je ta začimbnica znana po tem, da spodbuja apetit ter blaži prebavne motnje in napihnjenost.
PREBERITE ŠE -> Zdravilni učinki oljčnega olja in zakaj bi ga morali redno uživati, tudi če hujšamo
Koriander se dobro obnese tudi pri izločanju težkih kovin (svinec, živo srebro, aluminij in arzen) iz telesa, saj jih pomaga izločiti iz težko dostopnih tkiv, od koder te preidejo v kri. Od tod lažje zapustijo telo, vendar si je pri tem priporočljivo pomagati tudi z nekaterimi drugimi pripravki, kot so alge chlorella in tinktura iz čemaža.
Koriandrovo eterično olje so uporabljali že v daljni preteklosti, ko so ga zaradi njegovega protimikrobnega in protivnetnega delovanja uporabljali zunanje pri revmatizmu, artrozah in težavah s kožo. Uporabljamo ga tudi v aromaterapiji, če želimo poskrbeti za optimalno delovanje srca, krvnega in limfnega obtoka ter živčnega sistema. Z vdihavanjem le-tega naj bi blažili stres, izboljšali spomin in koncentracijo ter ublažili ali odpravili glavobol.
