Kako prenehamo s premlevanjem o preteklih dogodkih
Najhujše so noči, znajo povedati tisti, ki se ne morejo otresti premlevanja. V nočeh vse skrbi postanejo še močnejše, problemi se zdijo nerešljivi in hitro se znajdemo v začaranem krogu nespečnosti in premišljevanja. Poleg razmišljanja o vsakdanjih skrbeh, ki nas tarejo, se mnogi ponoči soočajo še s premlevanjem. Za to je značilno pretirano brskanje po zgodovini, preteklih dogodkih.
Spominjanje o preteklosti je naravno, a ko to preraste v nekaj, česar ne moremo ustaviti, postane problem.
Spominjanje preteklih dogodkov nas lahko poveže s tistim delom sebe, ki smo ga pustili v preteklosti ali prerasli. Verjetno smo to naredili namenoma, zato lahko pretirano obujanje spominov na dogodke, ki so se že zgodili, v telesu povzroči stisko. Še posebno, ko razmišljamo o neprijetnih dogodkih, naših čustvenih stanjih ali napakah, ki smo jih naredili.
»Gre za cikel pretiranih skrbi, v katerem se vedno znova vračamo k istim negativnim mislim,« definicijo premlevanja pojasni ameriška psihoterapevtka Tanya J. Peterson in doda, da ko premlevamo vedno znova in znova premišljujemo o isti težavi. Kar pa seveda vpliva na naše duševno stanje oziroma še poslabša stanje, če se soočamo s tesnobo ali depresijo.
PREBERITE ŠE -> Barbara Kuzmič: Moji največji strahovi so se uresničili. Zaprli so me v Polje
Če se vam zdi, da niste izvedeli ničesar novega, naj pojasnimo, da skrb o težavah in nenehno premlevanje nista en in isti problem. Pri prvi namreč vidimo rešitev, pri premlevanju pa se opiramo le na negativne dejavnike in ne vidimo izhoda.
Premlevanje je obnašanje in ne duševno stanje, ima pa podobne simptome kot tesnoba. A nikakor ni nujno, da gre za dolgotrajno težavo. Kot piše portal Psychcentral, obstajajo načini, kako lahko premlevanje nadzorujemo.
Prvi korak pri odpravljanju vsake težave (in pri premlevanju ni nič drugače) je prepoznavanje. Ko vemo, da preveč premišljujemo o določeni stvari oziroma premlevamo, bomo to lažje odpravili.
Trije koraki pri premagovanju premlevanja
Po besedah Petersonove moramo najprej utišati kritika v sebi.
»Če premlevate, to nikakor ne pomeni, da ste šibki,« pravi Petersonova. Vedeti moramo, da premlevanje ne bo ničesar spremenilo. Osredotočanje na preteklost ne more prinesti rešitev, lahko le okrepi občutek tesnobe. Sočutje do sebe in odpuščanje bosta pripomogla, da se bomo otresli premlevanja, začnemo pa tako, da se preprosto ne krivimo za vse.
PREBERITE ŠE -> Špela Grošelj: Iskreno povem, da ne vem, kako bi vse to preživela brez terapij
Odpravljanje težav gre vedno v koraku z iskanjem rešitev. Zato, ko se naslednjič zalotimo pri premlevanju, razmislimo o možnostih. Razmislimo o tem, kaj nam je pomembno. Namesto da razmišljamo o tem, česa si ne želimo, mislimo na tisto, kar si želimo. Naj gre za področje odnosov, kariere ali hobijev.
»Ko se zalotimo pri premlevanju, nežno misli usmerimo v podobo v svojem življenju, ki nam veliko pomeni,« svetuje terapevtka.
Eden od korakov, da prenehamo s premlevanjem, je, da ko se zalotimo, da nas je preteklost potegnila vase, spremenimo smer in se usmerimo naprej. Ali pa se osredotočimo na sedanjost. »Ko se osredotočimo na tukaj in zdaj, preusmerimo negativne misli,« pravi Petersonova.
Lahko da do čuječnosti, ko se osredotočimo na ta trenutek, ne boste prišli povsem spontano, a poskusite vsakič, ko vas misli odnesejo v preteklost. Ena od vaj čuječnosti je, da se ozremo pred sabo in na predmetu, ki ga najprej zagledamo, skušamo najti čisto vsak detajl, ki ga ima. Lahko se osredotočimo tudi na obliko, teksturo, barve, sence in postavitev tega predmeta.
PREBERITE ŠE -> Bombardiranje z ljubeznijo: Če vaš partner počne to, ste v težavah
Ni vsak spomin že težava
Vedeti pa moramo, da je občasno premlevanje povsem normalno oziroma v določenih primerih tudi pričakovano. Seveda bomo premlevali prepir, ki smo ga imeli z osebo, ki nam je blizu. In se s tega skušali kaj naučiti o sebi. A običajno bomo o tem prepiru vsak dan manj premišljevali. Če pa o določni stvari premišljujemo vsak dan enako intenzivno, lahko govorimo o premlevanju.
Petersonova poudarja, da premlevanje ni duševno stanje, lahko pa nanj vpliva. »Nenehno vračanje k istim negativnim mislim in vztrajanje pri njih ima lahko dolgoročne učinke.« Premlevanje lahko vodi do tega, da živimo v nenehnem strahu, zmanjša našo pozornost, znižuje motivacijo in nas omejuje pri občutkih veselja in radosti ter povzroča nespečnost.
Če se ne moremo otresti pretiranega premlevanja in tudi zgoraj našteti koraki ne odpravijo težave, je smiselno razmisliti o strokovni pomoči, svetuje Petersonova.
