To drevo, ki najverjetneje raste čisto blizu vas, pomaga pri migrenah in drugih tegobah
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) se ponaša s številnimi zdravilnimi učinkovinami, ki jih lahko najdemo v njegovi skorji, cvetovih, plodovih in listih, zaradi česar je kot zdravilna rastlina cenjen od 19. stoletja dalje. Čeprav ima podobno ime kot pravi kostanj, pa z njim ni v bližnjem sorodstvu.
Divji kostanj velja za lepo in mogočno drevo, katerega bujna krošnja nudi veliko sence v vročih dneh, hkrati pa varuje pred vetrom in hrupom. Prav zato se ga pogosto sadi v drevoredih, parkih, na mestnih ulicah in dvoriščih.
PREBERITE ŠE -> Gabez: Rastlina s številnimi blagodejnimi učinki, ki pa je ne smemo uživati
Prvotno je uspeval le na Balkanskem polotoku
V višino lahko zraste 30 metrov in več, dočaka pa tudi do 200 let. Njegova sivo-rjava skorja je v mladosti gladka, kasneje pa razpoka. Gre za žužkocvetno drevesno vrsto, katere les nima posebne vrednosti, saj je uporaben predvsem za kurjavo. Cveti maja in junija, njegovo stožčasto socvetje pa je usmerjeno proti nebu. Rjava semena, ki sicer niso užitna, so shranjena v bodičasti ježici.
Njegova prvotna domovina je Balkanski polotok. Zdravnik in botanik Karl Clusius je zaslužen za to, da se je ta drevesna vrsta kasneje razširila tudi na območje Srednje Evrope, saj je od turškega sultana prejel v dar njegova semena. Danes divji kostanj uspeva po številnih predelih sveta. Ustreza mu zmerno podnebje, raste pa vse do 1200 metrov nadmorske višine. Rad ima humozna, globoko odcedna in vlažna tla ter senčne lege.
Ima protivnetne učinke, zmanjšuje pa otekanje in poškodbe kapilar
Plodovi vsebujejo beta escin oz. saponinski kompleks, ki ima protivnetne učinke ter zmanjšuje poškodbe kapilar in otekanje; škrob; beljakovine; maščobe; eskulin; grenčine; sterole; flavone; alantoin; adanozin; gvanin; sečno kislino ter vitamine B in vitamin K. V lubju sta kumarinska glikozida eskulin in fraksin, listi in cvetovi pa vsebujejo flavon glikozide (predvsem kvercetin), izokvercetin in kemferol, katehinske čreslovine, proantocianidine in sterole.
Divjega kostanja so se včasih posluževali za lajšanje vročičnih obolenj in pri zdravljenju kožnih bolezni, pri kašlju so si pomagali s poparki listov, kostanjevo moko pa so uporabljali v primeru odprtih ran, krvnih strdkov in pri razširjenih venah. Iz plodov lahko zmeljemo tudi moko, ki jo uporabljamo za pranje nežnih tkanin.
PREBERITE ŠE -> To so najmanj kalorični oreški, ki celo znižujejo holesterol
Kopel pomaga pri zdravljenju revmatičnih obolenj
Divji kostanj je danes v rabi predvsem v obliki raznih pripravkov. Iz njegovih semen tako pripravljajo tinkturo, koncentrirane tablete in homeopatske pripravke. V medicini so sicer v rabi predvsem izvlečki iz svežih poganjkov in cvetov. Čaj lahko pripravimo iz skorje ali listov.
Pri pripravi čaja damo žličko posušenih listov v skodelico, ki jih prelijemo z vrelo vodo. Počakamo 10 minut, nato pa mešanico precedimo. Za izboljšanje okusa lahko po želji dodamo malo medu. Tak čaj je še posebej primeren za raztapljanje sluzi, pomaga pa tudi pri izkašljevanju, kar je lahko še posebej v pomoč astmatikom in pri bronhitisu. Čaj lahko sicer pripravimo tudi iz cvetov. V tem primeru si lahko z njim pomagamo pri krepitvi telesne odpornosti.
Če si pripravimo kopel iz divjega kostanja, si lahko z njo pomagamo pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah, bolečinah v križu in putiki. Pripravki iz plodu lajšajo težave s krčnimi žilami, mazila, ki vsebujejo divji kostanj, pa pomagajo tudi pri zdravljenju hemoroidov.
Pomaga blažiti migrene, vrtoglavico in epilepsijo
Divji kostanj pomaga pozdraviti in ublažiti krvavitve iz maternice, epilepsijo, migrene in vrtoglavico. Poparek nam lahko dobro dene, če se pojavi driska ali pa imam kožne lise. Z lubjem divjega kostanja si lahko pomagamo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja ter pri griži.
Pripravke divjega kostanja vedno jemljemo skladno z navodili, priporočene dnevne doze pa nikoli ne smemo prekoračiti. Ker bi s tem v telo vnesli prevelike količine escina, bi to lahko povzročilo srbečico, slabost, glavobol, omotico in druge podobne stranske učinke. Prav tako se lahko pojavijo težave, če sočasno uživamo zdravila proti strjevanju krvi, zato se je v tem primeru treba posvetovati z zdravnikom.
