Okusen in zdravilen čemaž: kako ga nabiramo in kdo se mu mora izogibati
Gre za divjo trajnico s številnimi zdravilnimi učinki, ki spada v rod lukov. Latinsko ime za čemaž je Allium ursinum, sicer pa se zanj uporabljajo tudi nekatera druga poimenovanja, kot so divji česen, medvedji česen, kačji lek in gozdni česen.
Uživali so ga že Rimljani in bili nad njim celo bolj navdušeni kot nad česnom. V 8. stoletju naj bi Karel Veliki poleg nekaterih drugih rastlinskih vrst na kmetijskih gospodarstvih zapovedal gojenje čemaža.
Razširjen je po vsej Evropi (vse do 1900 metrov nadmorske višine) in v zahodni Aziji. Pri nas ga najdemo na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem in tudi v nekaterih delih Prekmurja. Raste predvsem v senčnih hrastovo-gabrovih in bukovih gozdovih ali v negozdnih združbah. Lahko ga posadimo tudi na vrtu, vendar moramo biti pri tem previdni, saj se hitro razrašča in zato lahko predstavlja konkurenco drugim rastlinam.
Nabiramo ga od začetka marca do junija
Čemaž običajno raste v obliki gosto poraslih preprog. Njegovi mladi listi so svetlo zeleni, stari pa suličasti in temno zeleni. Cvetovi so snežno beli, vsak od njih pa je sestavljen iz 2-3 ovršnih listov. Steblo raste pokončno in dosega višino do 30 centimetrov. Čebulica je podolgovata in obdana z belo prosojno kožico.
Čemaž nabiramo od začetka marca do junija, če pa se ponj odpravimo na višje nadmorske višine, se tega lahko lotimo tudi v poletnih mesecih. Največ ga bomo našli po obilnejšem deževju. Užitna je celotna rastlina, zato lahko uporabimo tako njegove liste kot čebulico, cvetove in plodove.
Po videzu podoben nekaterim strupenim rastlinam
Po čemaž se je smiselno odpraviti ven iz mestnega okolja in stran od kmetijskih površin, saj se na tak način izognemo možnosti, da bi bil ta onesnažen z izpušnimi plini ali s fitofarmacevtskimi sredstvi. Če ga nabiramo, je pomembno, da smo dobri poznavalci čemaža ali pa za pomoč pri prepoznavanju rastline prosimo nekoga, ki se na rastline dobro spozna.
Čemaž je namreč po videzu nekoliko podoben šmarnici, jesenskemu podlesku in beli čmeriki, ki pa so strupene, zato je zamenjava s temi rastlinami lahko zelo problematična ali celo usodna. Čemaž se od njih razlikuje predvsem po svojem značilnem vonju po česnu. Pri nabiranju odtrgamo vsak list posebej, da se ne bi zraven primešal list katere druge rastlinske vrste.
PREIZKUSITE RECEPT -> Čemaževi odtrgančki s sirom in šunko (VIDEO)
Vsebuje veliko vitamina C
Čemaž vsebuje žveplove spojine, ki igrajo najpomembnejšo vlogo pri njegovih ugodnih učinkih na zdravje, poleg njih pa še triterpenoidne spojine, karotenoide, lektine in tokoferole. Največje količine žveplovih spojin lahko najdemo v listih in čebulicah. Teh je še posebej veliko v času pred začetkom cvetenja.
V čemažu so tudi eterična olja, sladkorji, flavonoidi, mineralne snovi in vitamini. Med slednjimi še posebej izstopa vitamin C. Starejša kot je rastlina, manjši je delež koristnih snovi v njej. Prav tako se njihov delež precej zmanjša s toplotno obdelavo. To je razlog, zakaj je najbolje, če to zdravilno rastlino uživamo surovo.
Uporabljamo ga pri pripravi solat, v rižotah ali kot nadomestek česna ali čebule
Čemaž je zaradi svojega dobrega okusa in posebne arome v kulinariki zelo cenjen. Uporabljamo ga pri pripravi solat, v rižotah, namazih, pri pripravi pesta ali kot dodatek k maslu ali skuti. Lahko ga tudi nasekljamo in ga uporabimo kot nadomestek česna ali čebule.
V zdravilne namene lahko uživamo čemažev sok. Pripravimo ga tako, da dve pesti listov damo v deciliter vode in zmešamo z mešalnikom. Dobljeno mešanico precedimo in shranimo v hladilnik. Priporočljivo je, da popijemo dve žlici soka trikrat na dan. Iz čemaža lahko sicer pripravimo tudi vino ali tinkturo.
PREIZKUSITE RECEPT -> Čemaž z jajci
Če ga uživamo v prevelikih količinah, se lahko pojavijo prebavne motnje
Kljub koristnim učinkom čemaža pa tega ne smemo uživati v prevelikih količinah, saj lahko sicer izzove težave z želodcem in druge prebavne motnje. Čemaža naj ne bi uživali otroci, nosečnice in doječe mame, saj ni dovolj raziskano, če je uporaba pri teh skupinah ljudi varna. Čemažu naj se izogibajo tudi tisti, ki se zdravijo s kemoterapijo, in bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.
Čemaž se je kot zdravilna rastlina uporabljal že v preteklosti, njegove blagodejne učinke pa poznamo tudi danes. Znano je, da ima podobne učinke kot česen, bil pa naj bi še nekoliko bolj zdravilen.
Spodbuja namreč delovanje žlez, krvnega obtoka, čisti pa tudi prebavno pot in dihalne poti. Z njim si lahko pomagamo pri težavah z želodcem, vetrovih, pri napihnjenosti in driski. Pomaga tudi pri odpravi črevesnih glist.
Pomaga pri izločanju škodljivih snovi iz telesa
Čemaž na telo deluje očiščevalno, saj pripomore k odstranitvi toksičnih snovi iz njega. Znan je tudi po tem, da čisti kri in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Zaradi blagodejnih vplivov na kožo na to deluje očiščevalno, pomaga odpraviti izpuščaje in lišaje ter omogoča hitrejše celjenje ran.
To rastlino z vonjem po česnu uporabljamo tudi kot diuretik ali če želimo znižati raven holesterola v krvi. Če telesna temperatura naraste toliko, da smo jo primorani umetno zniževati, lahko to na naraven način naredimo z uživanjem čemaža. Prav tako je čemaž priporočljiv za astmatike.
