Danes te plodove sončnih krajev, z izjemo v obliki rožičeve moke, najdemo skorajda izključno v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano.

Mogočna drevesa s številnimi plodovi

Zimzelena drevesa rožičevca (Ceratonia siliqua) izvirajo iz sredozemskih dežel, saj dobro uspevajo tudi na siromašnejši zemlji in na sušnih območjih. V Sloveniji je mogoče naleteti le na posamezna drevesa, pogosteje pa jih lahko vidimo na jadranski obali, predvsem na nekaterih otokih, kjer plodove že dolgo uporabljajo za različne namene.

Drevesa zrastejo do petnajst metrov visoko in se ponašajo z mogočno krošnjo, razmeroma majhni listi pa so okrogle ali ovalne oblike. Drevesa lahko dočakajo zelo visoko starost, saj so znani primerki stari več kot dvesto let.

Majhni cvetovi rdečkaste barve se razvijejo pozno, šele avgusta ali celo oktobra. Iz njih se razvijejo številni sprva zeleni plodovi, ki se nekje do junija obarvajo rjavo. Ploščati plodovi so dolgi do petindvajset centimetrov in spominjajo na fižolove stroke. V strokih je sladka in užitna pulpa, v kateri je enakomerno razporejenih do šestnajst trdih drobnih semen.

V presnem stanju je notranjost strokov mehka in lepljiva ter po okusu in videzu spominja na karamelo. S starostjo postajo stroki vse bolj suhi in trdi, zato je njihovo presno uživanje vedno bolj težavno. Trda semena so užitna, a se jim je bolje izogniti, da si ne poškodujete zob. Na srečo so rožiči napogosteje na prodaj mleti, v obliki grobo zrnate moke.

Bogastvo cinka in vitaminov

Nekoč so rožiči veljali za hrano revnih, saj so jih uporabljali kot nadomestek sladkorja, čokolade, kave in drugih luksuznih priboljškov. V sodobni prehrani pa postajajo vse pomembnejši, saj so dober vir ...