Ta slovenski kraj se ponaša z izjemno ohranjeno naravo

Spomladanski vikendi predstavljajo idealno priložnost za raziskovanje Slovenije in njenih lepot. Pri tem je vredno obiskati tudi nekatere njene manj turistično oblegane kraje. Predvsem so take lokacije odlična izbira za tiste, ki se raje izognejo gneči in iščejo pristen stik z naravo.

PREBERITE ŠE -> Sanjski obmorski hotel, vklesan v skalo Amalfija, ki je obnorel internet

Le redke obiskovalce zanese na izlet v Kočevje, mesto s približno 8000 prebivalci, ki leži na kraškem polju, na nadmorski višini 460 metrov na obeh straneh reke Rinže, vendar pa to predstavlja odlično izhodišče za raziskovanje. Kot zanimivost lahko povemo, da občina Kočevje, kar se narave tiče, spada med najbolj ohranjene predele tako Slovenije kot tudi Evrope.

Občino Kočevje skupaj z občinama Kostel in Osilnica sicer imenujemo tudi Kočevsko. Gre za pokrajino, ki se ponaša z obširnimi (pra)gozdovi, kraškimi pojavi ter zanimivimi jezeri in jamami. Območje je prepredeno s številnimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi, med raziskovanjem narave pa lahko srečamo tudi številne divje živali, kot so medved, volk, jelen, ris in divja svinja. Katere znamenitosti območja je torej vredno obiskati?

Rudniško jezero – eno najčistejših jezer v Sloveniji

Zagotovo je ena največjih atrakcij, ki privabljajo obiskovalce, Rudniško jezero. Jezero, ki velja za eno najčistejših in najglobljih v Sloveniji, je še posebej privlačno v poletnem času, ko se je v njem možno tudi kopati in potapljati. Pozimi se to včasih spremeni tudi v drsališče. Jezero, ki se nahaja v severovzhodnem delu Kočevja, sicer obsega 39 hektarjev, njegova največja globina znaša okoli 40 metrov, obala pa je dolga tri kilometre. 

Okoli jezera se je možno sprehoditi po urejeni naravoslovno-učni poti. Na lokaciji gnezdi kar 64 vrst ptic, zato sem radi zahajajo tako ornitologi kot fotografi, ki lovijo idilične prizore. Gre tudi za priljubljeno lokacijo za ribiče. Ribiška družina Kočevje je namreč začela leta 2003 vanj vnašati ribe, kot so kleni, linji, krapi, somi, ščuke in rdečeperke. Ribolova se lahko lotijo le tisti, ki so pred tem pridobili dovolilnico s strani omenjene ribiške družine.

Kotanjo, ki jo danes zapolnjuje Rudniško jezero, so včasih izkoriščali za potrebe rudnika, leta 1978 pa se je tovrstna raba prenehala. Tedaj je začela kotanjo postopoma napajati voda, s čimer se je oblikovalo jezero, kakršno lahko vidimo danes. Na premogovniško tradicijo še danes opominjajo nekateri objekti v okolici, kot sta Festunga in in Kipa.  

Mimo kočevskih znamenitosti vodi 64 kilometrov dolga pot

Če želite bolje spoznati kočevske naravne lepote in kulturne znamenitosti, hkrati pa se navdušujete nad daljšimi pohodi, se lahko podate po Roški krožni pešpoti, ki vodi skozi Kočevski Rog. Kot tako si jo je zamislil Anton Prelesnik, starosta kočevskih gozdov. Pot je dolga 64 kilometrov, speljana pa je na nadmorskih višinah med 460 in 1100 metrov. Po vsej dolžini je zelo dobro označena, prepoznali pa jo boste po belo-zelenem simbolu v obliki medvedove šape.

Lahko se podate po delu Roške poti ali pa prehodite kar celo. Za ta podvig si je priporočljivo vzeti tri dni. V tem primeru pohod začnete v Kočevju pri Rudniškem jezeru in prvi dan prehodite odsek do koče na Luži. Če želite v njej prenočiti, se morate glede tega prej dogovoriti z Zavodom za gozdove Slovenije, ki je njen lastnik. Tako boste prvi dan prehodili 18 kilometrov in premagali 400 metrov višinske razlike.

PREBERITE ŠE -> Skriti popotniški biser: romantična bela mesta na jugu Španije

Drugi dan naj bi bil najbolj zanimiv, saj odsek vodi po najbolj odročnih delih Kočevskega Roga. Predvidenih je 23 kilometrov hoje in 700 metrov višinske razlike. Postanek je možen na kmetiji Rajhenav, kjer ponujajo prenočišče in hrano. Tretji dan naj bi se podali nazaj do izhodiščne točke v Kočevju, pri čemer naj bi prehodili dodatnih 19 kilometrov in premagali 250 metrov višinske razlike.

Dobro je vedeti, da na poti morda ne boste imeli signala, zato si je navigacijo smiselno priskrbeti vnaprej, sicer pa je pot zelo dobro označena. Roška pot vas bo sicer vodila od Rudniškega jezera mimo Željnskih jam, gozdnega rezervata Pugled-Žibn, Roške žage, ostankov kočevskih vasi, Rajhenavskega pragozda, gozdnega rezervata Prelesnikova Koliševka in razglednega Lovskega vrha.

Vsako leto je proti koncu aprila organiziran tudi pohod Po medvedovih stopinjah. Tedaj se pohoda po omenjeni poti udeleži množica ljudi. Pot je v tem primeru treba prehoditi v zgolj enem dnevu, lahko pa se odločite, da prehodite le katerega od njenih delov.

Jame s številnimi naravnimi okni in mostovi

Vzhodno od Kočevja vas bo očaral slikovit podzemni svet Željnskih jam, ki se nahajajo plitvo pod površjem. Krasijo jih številna naravna okna in mostovi, za poseben učinek pa poskrbi igra svetlobe, ki jo lahko tukaj opazujemo. Pozimi v jamah pozornost pritegnejo tudi krhki ledeni kapniki, ki rastejo s stropa in tal. Za obisk Željnskih jam, med katerimi je najbolj znana Ciganska jama, lahko parkirate na parkirišču v naselju Željne in se do njih podate po urejeni gozdni poti. Pred vstopom si priskrbite športna oblačila in svetilko.

Željnske jame imajo status naravnega spomenika lokalnega pomena in gozdnega rezervata. Naseljene naj bi bile že v paleolitiku, saj so v njih odkrili oglje, živalske kosti in različno kamnito orodje. V svojem delu Slava vojvodine Kranjske jih je omenjal že Janez Vajkard Valvasor. V tistem času so se ljudje vanje zatekali pred najrazličnejšimi nevarnostmi.

Grad Kostel je naš drugi največji grajski kompleks

Grad Kostel, ki stoji v istoimenski občini, se bohoti na vzpetini nad Kolpo, skupaj s pripadajočim trgom pa velja za naš drugi največji grajski kompleks. V času turških upadov je igral pomembno funkcijo, saj je predstavljal obrambno točko, hkrati pa je bil vključen v sistem kresišč, ki so bila namenjena hitremu obveščanju o prihajajočih turških nevarnostih. Od devetdesetih let dalje je bil deležen številnih obnovitvenih in rekonstrukcijskih del, s čimer se je po izgledu ponovno približal prvotni podobi.

Z gradu se obiskovalcu odpre izjemen razgled na dolino reke Kolpe, širne gozdove in okoliške vasi, v njegovi notranjosti pa je na ogled razstava, skozi katero ga je možno bolje spoznati. V sklopu le-te si je možno ogledati tudi nekajminutno filmsko projekcijo o zgodovini gradu. Od leta 2020 dalje je v njem urejena tudi etnološka zbirka Sledi časa, ki ponuja vpogled v življenje v preteklosti.

Na gradu so na voljo tudi lokalne kulinarične dobrote, sicer pa so občasno na njem organizirani tudi različni dogodki. Možno se je podati tudi v tamkajšnjo sobo pobega, pri čemer lahko zgodovino gradu spoznate preko igre in zabave.