Savdska Arabija: malo turizma, neokrnjeno morje in veliko gostoljubja
Pred kratkim smo se vrnili s potovanja po Savdski Arabiji. Mnogi so na ta trenutek čakali desetletja, saj je bilo prej skoraj nemogoče dobiti turistični vizum za vstop v deželo, ki je dolgo veljala za šolski primer turistične destinacije, ki ima razvito samo eno vrsto turizma: to je verski turizem. Dežela ima dva sveta kraja, ki sta cilj milijonov romarjev, in želja vsakega odraslega muslimana na svetu je, da ju obišče vsaj enkrat v življenju: Meka in Medina. V teh dveh svetih mestih, kamor je vstop nemuslimanom še vedno prepovedan, so mošeje, katerih varuh je sam kralj Savdske Arabije.
Kraljevina Saudova Arabija je dežela presežkov v marsikaterem pogledu. Poznamo jo kot največjo izvoznico nafte na svetu. Je ogromna dežela in s svojimi 2.150.000 km² največja na Arabskem polotoku. Ima preko 2000 km dolgo obalo na vzhodni strani Rdečega morja s prekrasnim, za zdaj še popolnoma neizkoriščenim koralnim grebenom in približno 1300 otokov v tem najsevernejšem tropskem morju na svetu. Dežela se ponaša s prekrasno pokrajino v okolici mesta Al Ula, kjer se nahaja nekdanje Nabatejsko mesto Hegra z lepo ohranjenimi grobnicami. Kanjoni na severo-zahodnem delu dežele, kot je Veliki kanjon in dolina Desi, veljajo za najlepše na svetu. Dežela je večinoma puščavska, ki pa na teh, na prvi pogled neobljudenih puščavskih tleh, ne goji zgolj dateljnovih palm, temveč tudi žitarice, oljke ter vinsko trto in je v zadnjih letih postala tudi izvoznica svežega cvetja v dežele kot je Nizozemska.
Pestra zgodovina
Pred odhodom na pot sem zgrešeno mislil, da se na Arabskem polotoku pred Mohamedom ni kaj bistvenega dogajalo in da se da zgodovino povzeti v nekaj stavkih. Bolj ko sem brskal po podatkih, bolj je postajala zanimiva in razburkana zgodovina ljudi, ki so od vekomaj živeli v teh, na videz neobljudenih krajih. Od pradavnine, ko so se pričele prve velike selitve iz domovine človeštva v vzhodno afriški tektonski prelomnici preko 26 km široke ožine Bab-el-Mandeb na Arabski polotok.
PREBERITE ŠE --> Abu Dabi: Kjer sta doma blišč in bogastvo
Zgodovina pred Mohamedom je bila namensko zapostavljena in šele zadnjih nekaj let jo odkrivajo tudi Arabci sami. Kraljevska komisija za razvoj turistične destinacije Al Ula je najela skupino mednarodnih strokovnjakov, v glavnem arheologov, ki sedaj raziskujejo v nekaj tisoč arheoloških parkih širom dežele in ugotavljajo, kako bogato je bilo življenje na Arabskem polotoku v času kamene in kovinskih dob.
Zagotovo pa so najsvetlejša in najbolj pomembna obdobja zgodovine arabskega polotoka, stoletja kalifatov, ki so nastopila po Mohamedovi smrti, ko so kalifi, Mohamedovi nasledniki, z neverjetno hitrostjo razširili svoje ozemlje vse do Inda na vzhodu in do Atlantske obale in Iberskega polotoka na zahodu. In to v rekordnih nekaj desetletjih. Njihova prestolnica se je iz Medine preselila v Damask, nato v Bagdad in Kairo. Ti kraji so postali središča učenosti, umetnosti, medicine, astronomije in bili veliko naprednejši od takratnih mračnih evropskih dežel.
PREBERITE ŠE --> Izkoristite priložnost, prav zdaj je najboljši trenutek za obisk Egipta
Absolutistična monarhija
Kraljevina Saudova Arabija je absolutistična monarhija, kjer se vrhovna oblast, ki je v rokah kralja, prenaša iz roda v rod po moški liniji naslednikov ustanovitelja sodobne kraljevine Saudove Arabije. Trenutno je na oblasti Kralj Salman, eden od 35 sinov ustanovitelja dinastije, Abdul Aziza II., ali na kratko Ibn Sauda. Po smrti ustanovitelja leta 1954, se je vse do danes na prestolu izmenjavalo šest kraljevih sinov, bratov torej. Prihodnji kralj, zdajšnji princ prestolonaslednik Mohamed bin Salman, bo tako prvi vnuk ustanovitelja, ki bo prevzel oblast. To ima de facto že sedaj v rokah, saj je njegov oče pri 87 letih precej rahlega zdravja in mladi princ prestolonaslednik je nase prevzel veliko odgovornost reformirati in modernizirati kraljevino.
Reforme, ki jih izvajajo v deželi v zadnjih nekaj letih, so po skoraj štirih desetletjih popolnega kulturnega molka in temè, naravnost revolucionarne. Do pred nekaj let ženske niso smele voziti avtomobile, vsi koncerti so bili prepovedani in kinodvorane zaprte vse od leta 1979. Vso družbeno dogajanje je bilo pod ostrim in povsod prisotnim drobnogledom verske policije, ki je strogo kaznovala vse, kar se je njej zdelo neprimerno. Kazni za prekrške so bile drakonske. V deželi je še vedno v uporabi šeriatsko pravo in smrtna kazen se še vedno izvaja, a vse redkeje in to za res hude zločine.
PREBERITE ŠE --> Na počitnice v Libanon: Zaradi krize je za turiste vse veliko ceneje
Zdaj lahko gre ženska v restavracijo
Z relativno visokimi prihodki v dobro plačanih državnih službah so desetletja kompenzirali osebno svobodo predvsem deklet in žena, ki so bile povsem izločene iz javnega življenja. Ženskam je sedaj dovoljeno vstopiti v restavracije, a so nekdanje družbene norme še vedno tako močno zakoreninjene v njihovih glavah, da jih v restavracijah skorajda nismo videvali. Za razliko od žena, ki jih običajno še vedno skrivajo pred očmi javnosti, pa se Saudijci radi ponašajo s svojimi kamelami, ki veljajo za njihove puščavske ljubice. Po njihovih venah še vedno teče nomadska kri in za kamele so pripravljeni odšteti veliko denarja. V mestu Buraydah obstaja celo klinika za kamele, kjer poleg interventnih posegov na kamelah opravljajo celo prave lepotne operacije.
Prva skupina iz Slovenije
Skoraj povsod kamor smo prišli smo bili edini tujci in prva skupina iz Slovenije. Povsod smo bili dobro sprejeti; domačini so izjemni gostitelji in to na povsem pristen način. Ko smo se sprehajali po suku v mestu Hail sem v eni od delavnic videl sedeti domačina, ki je nekaj kupoval. Ko je videl, da ga opazujemo, je vstal in z glave snel naglavno ruto, ki jo po tradicijo nosijo domačini. Približal se je in mi jo podaril. Jaz sem z roko darilo odklonil in se mu zahvalil toda lokalni vodič mi je dejal, da mi je s tem domačin hotel izkazati veliko čast in da darilo preprosto moram sprejeti, če ga ne želim užaliti. Darilo sem sprejel in njegova gesta me je ganila. Tako gostoljubje se je v večini arabskih dežel že zdavnaj izgubilo.
Kulturni turizem je zanje povsem nov in na področju turizma so pravi začetniki. Štiri desetletja so poznali zgolj prepovedi. O njihovem življenju so odločali z vrha. Nenazadnje, še danes so vse niti v rokah kralja in vsa ministrska mesta, mesta guvernerjev provinc in ostalih pomembnih funkcij v deželi še vedno pripadajo izključno ožjim članom kraljeve družine. V kraljevini je približno 4000 princev, od tega jih je politično ali gospodarsko vplivnih približno dvesto. Preseneča dejstvo kako samo redki mladi govorijo angleško in zelo so nespretni pri opravilih, ki so jim bila nedavno zaupana. In vendar to svojo nerodnost ali neprofesionalnost vedno znova nadomestijo s simpatičnim gostoljubjem.
PREBERITE ŠE --> Zakaj toliko Slovencev obožuje Istanbul
Kdaj bo narejeno?
Dežela se sedaj odpira zahodu in se izjemno hitro spreminja. V vizijo 2030 so vključili nore projekte, ki se marsikomu zdijo futurologija. Ker nimajo dovolj lastnih kadrov, najemajo strokovnjake od povsod in jih dobro plačujejo. Nikoli ne vprašajo koliko stane, ampak kdaj bo narejeno. Riad ima na desetine gradbišč, kjer rastejo povsem nova naselja, trgovski centri. Mesto se je do nedavnega širilo horizontalno, sedaj pa v višino.
Na obali Rdečega morja nastajajo nova turistična središča, ki bodo v nekaj letih nadomestila egiptovska. Med mestom Tabuk in Rdečim morjem raste najdaljša stanovanjska zgradba na svetu: slavni »The Line«, 170 km dolga in 500 m visoka, kontinuirana zgradba, v kateri bo prostora za devet milijonov stanovalcev. Saudski princ prestolonaslednik ima vizijo za svojo deželo, ki jo želi popeljati v svetlo prihodnost.
* Dr. Ivo Mulec je direkor agencije Van Gogh.
