Valencia, špansko mesto, ki velja za popolno in ki ga je vredno obiskati
Tretje največje mesto v Španiji po številu turistov ne dohaja Madrida, Barcelone in Sevilje, jim je pa tik za petami. Valencia med domačini in priseljenci velja za popolno mesto, saj je s svojimi 800.000 prebivalci, ki večinoma živijo v blokih, dovolj majhna, da je obvladljiva, in dovolj velika, da je zanimiva. Vreme je večino leta prijetno in kofetkanje na ulicah se pravzaprav nikoli ne konča.
Čudovito staro mestno jedro
Središče Valencie si je najbolj preprosto ogledati peš. Vanj vodijo Torres de Serranos in Torres de Quart, mestna vrata, ki so pravzaprav dvojni stolpi, na vrh katerih se je mogoče povzpeti. Še ena priljubljena in višja razgledna točka je Miguelete, zvonik Marijine stolnice, vhod v katerega je na Plazi de la Reina. Marijina stolnica se razprostira vse od tega pred kratkim obnovljenega kraljičinega trga do najlepšega trga v mestu, Plaze de la Virgen. Modernejša in veliko večja od Devičinega trga je Plaza del Ayuntamiento, trg mestne hiše in glavni mestni trg, kjer se vedno kaj dogaja.
La Lonja de la Seda, nekdanja borza svile, je stavba v gotskem slogu iz 15. stoletja, ki je bila v devetdesetih uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Izpustiti ne gre niti Mercada Central, ki je za praznike še posebno priljubljen. Na tej centralni tržnici prodajajo predvsem hrano, najdete pa tudi restavracije in trgovine s spominki. Večina ljudi kupi darila na ulici Colón, kjer je ogromno španskih in tujih trgovin. Ljubitelji umetnosti boste uživali v muzeju Museo de Bellas Artes, kjer so na ogled dela Velazqueza, Goye in Péreza.
Naravno z modernim
Iz centra je mogoče hitro pobegniti v naravo, saj skozi mesto »teče« devetkilometrski Jardín del Turia. Tukaj je do šestdesetih let res tekla reka Turia, a so jo zaradi poplav preusmerili južno od mesta. Vrtovi, ki jim domačini še vedno pravijo kar El Río, torej reka, so raj za rekreativce, pa tudi tiste, ki radi poležavajo na travi in prirejajo piknike. Na vzhodnem koncu parka je Mesto znanosti in umetnosti, kompleks modernih belih stavb nenavadnih oblik in sinje modrih bazenov. V njih med drugim najdete muzej znanosti, kino, diskoteko, operno hišo in največji akvarij v Evropi, L'Oceanografic.
Obala sicer ni zelo blizu centra, se jo pa vsekakor splača obiskati. Pravzaprav gre za tri plaže, Las Arenas, Malvarrosa in Patacona, ki jih spremlja tri kilometre in pol dolga promenada. Ljubitelji narave ne smete izpustiti Albufere, naravnega parka z ogromno laguno, riževimi polji in gozdičkom s sprehajalnimi potmi. Po laguni se je mogoče peljati s čolnom, je pa tudi priljubljeno mesto za ogled sončnega zahoda, saj je obala Valencie »na napačni strani« in je tam mogoče videti le sončni vzhod, ki je za večino domačinov prezgodaj.
Za gurmane in ljubitelje pirotehnike
Albufera je rojstno mesto španske paelle, riževe jedi, ki tradicionalno vsebuje piščanca, zajca, polže in stročji fižol. Najboljša je še danes prav v Albuferi in na bližnjih plažah. Mesto slovi tudi po hladnem napitku orchata, ki ga delajo iz chufe (užitne ostrice); vanj namakaš podolgovate sladke kruhke fartons. Ljubitelji alkohola lahko namesto sangrie naročite aguo de Valencio (vodo Valencie), koktajl, ki poleg vodke, džina in španske penine cava vsebuje tudi nekaj naravnega pomarančnega soka.
Že povsod znano podolgovato ocvrto pecivo churros jedo predvsem za festival Fallas, ki poteka od 15. do 19. marca vsako leto. Prebivalci Valencie so nori na ognjemete in petarde, ampak namesto za novo leto raje pokajo marca. Takrat je mesto polno pisanih kipov, ki jih lokalni umetniki delajo večino leta. Ti so nekaj dni razstavljeni po vsem mestu, nato izberejo zmagovalca, preostale pa zažgejo. Vsak dan festivala je ognjemet tako podnevi kot ponoči; nočnemu sledijo ulične zabave ob plesu in glasbi, ki trajajo do jutra.
Praznično vzdušje kljub jesenskemu vremenu
Sneg in mraz, ki ju tukaj pač ni, nadomestijo z drugimi prazničnimi aktivnostmi. Glavni trg krasi novoletna jelka, ki je sestavljena iz nekakšnega ohišja iz luči; takšne jelke so v Španiji pogoste. Poleg nje stoji drsališče, ki je skoraj vedno polno. Glavne ulice so okrašene z lučmi, ki so jih prižgali teden pozneje kot v Ljubljani, gorijo pa le med 18. in 24. uro, konec tedna pol ure dlje.
Decembra je v mestu več božičnih tržnic, na primer na Plazi de la Reina in tržnici Mercado de Colon, pa tudi v soseski Cabanyal. Na teh poleg ročnih izdelkov prodajajo klasične španske praznične slaščice, kot so okrogli ocvrtki buñuelos, ki jih namakaš v vročo čokolado. Še ena priljubljena božična slaščica je ploščica turrón, ki je iz medu, sladkorja, beljakov in oreškov. So tudi oboževalci jaslic; te si je mogoče ogledati na glavnem trgu, v nakupovalnih središčih in na nekaterih tržnicah, pri marini pa imajo celo žive jaslice.
Dva tedna praznovanja
Španci praznujejo od 24. decembra do 6. januarja. V tem času so otroci na počitnicah, marsikdo pa ima dopust. Božič proslavljajo podobno kot mi, nekateri se obdarijo, za novo leto pa tik pred polnočjo, natančneje 12 sekund prej, pojedo dvanajst grozdnih jagod – vsako sekundo eno, kar naj bi prineslo srečo v prihodnjem letu. Prvi januar tukaj ni nič posebnega, nakupovanje in kuhanje pa se z novim letom ne končata, saj se do petega januarja pripravljajo na Dia de Reyes (dan kraljev). Praznujejo ga z družino, takrat se večina ljudi obdari. Petega januarja popoldne trije kralji paradirajo po mestnih in vaških ulicah, parado pa si ogledajo množice. Izmenjavo daril imajo nekateri zvečer, drugi pa zjutraj. Šestega januarja ima večina ljudi veliko družinsko kosilo, ki traja vse popoldne in se konča s kolačem roscón de reyes, v katerem se skrivata plastična ali keramična figurica in en suh fižol. Tistemu, ki dobi figurico, naj bi ta prinesla srečo, dobitnik fižola pa mora plačati za kolač.
Nekaterim v Španiji živečim tujcem se zdi dvotedensko praznovanje predolgo in že pred šestim januarjem jim gre vse na živce, toda Španci v tem uživajo. Radi si vzamejo čas, ne glede na to, ali gre za nakupovanje daril, večerjanje ali sprehajanje po prazničnih ulicah.
Info
• V Valencio se iz Slovenije da najlažje, najhitreje in najceneje priti s tržaškega letališča, Ryanair tja leti vsako sredo in soboto. Z letališča v središče mesta redno vozi metro.
• Med najbolj očarljivimi soseskami sta trendovska Ruzafa, ki je polna kavarn, diskotek, butikov in galerij, ter Cabanyal, pisana obalna soseska, ki je bolj kot delu mesta podobna ribiški vasici, kar je včasih tudi bila.
