To je eno najbolj neverjetnih zdraviliških mest v Evropi, kamor že od nekdaj zahajajo slavni
Mesto, poimenovano po češkem kralju Karlu IV., ni na prvi pogled nič posebnega. Toda ko dolgočasna stanovanjska naselja predmestja zamenjajo lepo obnovljene meščanske hiše v slogu art noveau s preloma preteklega stoletja, me hitro navduši.
Blagodejne učinke toplih vrelcev so okušale že mnoge znane osebnosti, od Petra Velikega, Beethovna, Casanove do Goetheja, v zadnjih desetletjih pa tudi številne filmske zvezde. V socialističnih časih je blišč na mestnih ulicah malo zamrl, toda danes mondeno letovišče ponovno prepletajo zgledno obnovljeni hoteli, parki, dizajnerske trgovine in privlačni gostinski lokali.
Gejzir zdravilne vode
V mestu posebno pozornost vzbuja monumentalno Mlinsko stebrišče (kolonada) iz konca 19. stoletja. Dolgo je 132 metrov, zaznamuje pa ga 124 korintskih stebrov, ki podpirajo streho. Ta nudi obiskovalcem zavetje v primeru dežja ali sončne pripeke. S strehe na sprehajalce zre dvanajst kipov, ki predstavljajo vse mesece v letu.
V zavetju stebrišča sem lahko poizkušal vodo iz petih izvirov, katerih temperatura sega vse do 65 stopinj Celzija. »Mineralna voda je brezplačna, a ni dobro pretiravati in se je pred uživanjem dobro posvetovati z zdravnikom,« mimogrede navrže očitni poznavalec, ki je z vrčkom v rokah z užitkom srkal bistro tekočino.
Karlovy Vary se ponaša s trinajstimi glavnimi izviri termalne vode in več sto manjšimi. Največji izvir privre na dan v obliki štirinajst metrov visokega stebra vroče vode, ki sem ga lahko občudoval v moderni zastekljeni stavbi – Vrydelni kolonada. Curek podobno kot gejzir vsako minuto bruhne visoko v zrak nekaj tisoč litrov vode.
Prestižni kristal in razkošni hoteli
Za presenetljivo dostopno ceno si je bilo mogoče omisliti spanje v razkošnem hotelu Imperial, ki kot velika graščina kraljuje nad mestom. V dolgoletni zgodovini so se nad hotelskim razkošjem navduševali številni pomembni gostje. Od aristokratov, državnikov do bogatašev in slavnih umetnikov. Hotel se ponaša s svojim termalnim izvirom in spa središčem. Sobe so opremljene sodobno, a pohištvo in tapete spominjajo na razkošje davno minulih časov.
V restavracijah sem okušal lokalne češke dobrote: kremno gobovo juho z jajcem, meso s kruhovimi cmočki, krompirjev kolač s svinjino ... Med sladicami so postali moji vsakodnevni spremljevalci kot tortilja veliki vaflji - karlovarski oplatky. Z njimi so se sladkali že aristokrati, običajni smrtniki pa šele zadnjih dvesto let. Vaflji so tanki in krhki, običajno polnjeni s kremo iz lešnikov, mandljev, cimeta ali vanilje. Po okusu spominjajo na napolitanke.
Izviren spominek predstavljajo ekskluzivni kristalni izdelki, ki so naprodaj v trgovini Moser. Karlovy Vary je namreč že več kot stoletje tudi eno pomembnejših središč steklarstva v Evropi. Predvsem po zaslugi inovativnega domačina Ludwiga Moserja. Izdelki iz barvastega stekla so me tako navdušili, da sem obiskal še Muzej steklarstva in si ogledal proizvodnjo, ki še vedno poteka tudi ročno.
PREBERITE ŠE -> Eno najbolj posebnih naravnih kopališč z zdravilno toplo vodo je v Italiji
Filmski festival
Julija mesto oživi v filmskem utripu. Karlovy Vary gosti namreč enega največjih in najstarejših evropskih filmskih festivalov. Prirejajo ga od leta 1946, v devetih dneh pa si je mogoče ogledati okoli dvesto filmov. Za nagrado podeljujejo zlate in kristalne globuse. Občasno sodelujejo tudi slovenski ustvarjalci in leta 2016 je Damjan Kozole dobil nagrado za režijo filma Nočno življenje. To je bil eden največjih slovenskih festivalskih uspehov.
Filmski festival spremljajo številni dogodki in živahno nočno življenje. Podnevi so ulice in parki polni obiskovalcev, rečni bregovi pa s stoli in ležalniki bližnjih gostinskih lokalov spominjajo na plažo.
Srednjeveški biser v rečni okljuki
Reka Ohra Karlovy Vary povezuje z dobrih deset kilometrov oddaljenim mestom Loket. Podobo slednjega zaznamuje grad, ki se dviguje visoko nad rečno okljuko. Pod gradom se stiska staro mestno jedro, v katerega je mogoče priti preko enega izmed dveh mostov. V mestu tudi na soboto ni bilo pričakovane turistične gneče. »Vedno je tako, saj mesto med tujci ni posebno znano. Živahno je le v času kakšne prireditve,« je vedela povedati gospodična v informacijskem centru.
Mimogrede me je seznanila s pestro zgodovino bližnjega mosta. Ko je leta 1935 Loket obiskal avstrijski cesar Ferdinand I., so dokončevali viseči most. Ferdinand je svečano položil še zadnji kamen, ter dovolil, da se most imenuje po njem. Most so po dobrem stoletju podrli in zgradili manj privlačnega betonskega, ki pa je obdržal cesarjevo ime.
Cesarjev naziv so nadeli tudi bližnjemu hotelu Cisar Ferdinand. Povsem upravičeno, saj je ena izmed najlepših hiš v mestu opremljena v stilu davno minulih časov, stene pa so polne slik in fotografij iz minulih časov. V hotelski jedilnici hranijo celo zidarsko žlico in kladivo, s katerima je cesar simbolično vzidal kamen!
Zasluge za privlačno podobo obnovljenega hotela ima podjetna lastnica Ivana Lojinova. Hotelska restavracija je znana po dobri hrani. Dvakrat tedensko goste razvajajo na prav poseben način: svinjino pripravijo z več ur trajajočo peko na segretih kamnih, položenih v jamo. Dogodek popestrijo še amaterski igralci oblečeni v stilu cesarjevih časov.
Na drugi strani ceste stoji še en Ivanin hotel. Ta je urejen v nekdanji gasilski postaji in se zato imenuje po zavetniku gasilcev – St. Florian. Medtem ko je prvi hotel znan po pivovarni in dobri hrani, domačini k Florianu radi prihajajo na kavo.
Gospa Lojinova skrbi tudi za turistično agencijo Goethe tour. Ime je izbrala z razlogom. Johann Wolfgang von Goethe je bil namreč eden izmed pogostih gostov v mestu. Omenjajo ga tudi v obsežnih grajskih muzejskih zbirkah. Nemški pisatelj je hvalil krajevne lepote, zgražal pa se je nad domačini, ker so razkosali velik meteorit, ki je bil najden pred pol tisočletja. Kljub temu, da ni bil posebno velik, je bil izjemno težak in so ga lahko premaknili le najmočnejši.
Okoli meteorita so se spletle številne vraže in legende, domačini pa so ga skrbno varovali pred vsakokratnimi osvajalci. Še vedno je ohranjen precejšen del, ki sem ga lahko občudoval v grajski zbirki. Poleg za gradove običajne zbirke orožja, so v sobanah našli prostor tudi za razstavo izdelkov steklarne Moser, v kletnih prostorih pa je urejen srhljiv muzej mučenja. Bolj sproščujoč je vzpon na grajski stolp, ki obiskovalce nagradi z najlepšim razgledom na staro mestno središče.
Loket poživljajo tudi številne prireditve. Pripravljajo jih na mestnem trgu, na gradu, v galerijah pa tudi v letnem gledališču ob reki, kateremu služi grad za enkratno kuliso. Mesto je navdušilo celo režiserja Bondovega filma Casino Royale, saj so nekaj prizorov posneli prav v Loketu.
INFO
- Karlovi Vari so iz osrednje Slovenije oddaljeni okoli 650 kilometrov, kar pomeni vsaj osem ur vožnje. Najhitrejša pot vodi čez Avstrijo in Nemčijo po avtocesti, s katere je treba zaviti proti Češki pri mestu Marktredwitz. Od tod do zdravilišča je le še dobrih petdeset kilometrov.
- Cene hrane in prenočišč so v tem delu Češke še vedno nekoliko nižje kot pri nas.
- Filmski festival Karlovi Vari bo letos potekal od 28. junija do 6. julija.
- Nostalgična prenočišča: Hotel Imperial in Hotel Loket.