Ja, svoje poletno potovanje bi z lahkoto označila kot veliko dušno pot. Vabljeni, da pokukate v nekaj njenih slikovitih delčkov.

»Kaj če bi izkusili dom kot občutek, ki bi ga vzeli s seboj, kamorkoli že nas ponese?«

To je bilo eno od sporočil na udarnem kolažu ilustracij v posebnem oddelku muzeja Anchorage, posvečenega prikazu podnebnih sprememb, v Anchorageu – največjem mestu na Aljaski, ki pa je tudi največja zvezna država ZDA.

V mestu z nekaj manj kot 300.000 prebivalci (zelo primerljivo z Ljubljano) deluje tudi center za dediščino aljaških staroselcev, kjer si je mogoče ne le ogledati, kako so plemena, ki so jih evropski kolonizatorji poimenovali Indijanci, živela pred prihodom belega človeka, ampak tudi uživati v uprizoritvah plesov in treningov, ki jih lahko danes vidimo kot zelo zahtevne športne igre, nekdaj pa so staroselski lovci tako krepili svoje veščine za lov in s tem preživetje skupnosti.

Mladenka v posebnem indijanskem oblačilu v repliki atabaskanske vasi ob reki Tanana pri Fairbanksu, ki je z nekaj več kot 30.000 prebivalci drugo največje mesto na Aljaski. Foto: Alenka Lena Klopčič

Mladi potomci aljaških staroselcev prikazujejo, kako so njihovi predniki krepili svoje lovske sposobnosti in s plesom častili duhove. Mladenič skuša z nogo brcniti v mehko žogico, ki visi na vrvici. V igri je več sodelujočih in vrvico z žogico premikajo vse više in više, dokler je ne more več nihče doseči. Tisti sodelujoči, ki je dosegel najvišje, pa je zmagovalec. Foto: Alenka Lena Klopčič

Skulptura bojevitih losov prikazuje, kako se lahko te živali tudi »zaklenejo« z mogočnim rogovjem in tedaj od lakote oba bojevnika umreta. Zmaga torej le smrt. Foto: Alenka Lena Klopčič

Petinsedemdeset odstotkov Aljaske nedostopnih z avtomobilom

Je pa Aljaska, četudi zelo privlačna – sploh poleti, ko so temperature glede na domačo Slovenijo zelo prijetne –, tudi dandanašnji lahko zahtevna dežela za bivanje ...