Somaliland, nevidna afriška država

Dežele se je prijelo kar precej vzdevkov, med drugim Dežela, ki ne obstaja, Država, ki posluje le z gotovino in še veliko drugih. Od vseh se me je najbolj dotaknilo poimenovanje Nevidna afriška država. Dežela pa ni nevidna, morda le neuslišana.

Samostojnost so razglasili pred nami, in sicer 18. maja 1991 v mestu Burao, a jo je do danes priznala zgolj ena sama država na svetu, Tajvan.

Somaliland leži na strateško pomembnem delu vzhodne Afrike, na delu, kjer se Indijski ocean v Adenskem zalivu zoži pri ožini Bab el Mandeba, ki vodi v Rdeče morje. Tega so se v drugi polovici 19. stoletja začele zavedati tudi evropske velesile, ki so si po Berlinski konferenci v zimi 1884/85 razdelile črno celino, bolje rečeno, razkosale so jo.

Najmanjši del afriškega roga je pripadel Franciji, ki je ustanovila francoski Somaliland, današnji Džibuti. Največji kos roga je dobila Italija, in ta je postal del italijanske vzhodne Afrike. Britanci pa so z domačini podpisali protektorat in nastal je britanski Somaliland ...