NAJSTAREJŠE V ITALIJI

Magično italijansko mesto, ki ga je vredno obiskati, preden ga odkrijejo drugi turisti

Italijansko starodavno mesto Matera je kraj, kakršnega ne boste videli nikjer drugje. Je Biblija iz prve roke.
Fotografija: Matera je najstarejše italijansko mesto in ena najstarejših naselbin na svetu. Foto: Andrea Sirri/shutterstock
Odpri galerijo
Matera je najstarejše italijansko mesto in ena najstarejših naselbin na svetu. Foto: Andrea Sirri/shutterstock

Najstarejša italijanska in ena najstarejših stalno naseljenih naselbin na svetu, ki na gležnju apeninskega škornja bdi nad regijo Basilicata (v davnih časih imenovano Lucania), je ravno toliko ekscentrična, kot je sramežljiva. Nekoč je bila sinonim za revščino, kjer so ljudje v vlažnih jamah sobivali z živino, leta 1950 pa zaradi slabih sanitarnih razmer in bolezni proglašena za »sramoto Italije«, a danes je Matera očarljiva starka, ki je iz svoje nezavidljive življenjske zgodbe s prašno krinolino preteklosti zaplesala v sodobno pravljico. S svojim glavnim adutom, fascinantnim zgodovinskim jedrom Sassi – zafecljanim labirintom, ki vas skozi zemljevid tlakovanih uličic ponese stoletja nazaj, je postala ljubljenka Hollywooda ...

Pogled na Sassi, Matera Foto: Matea Inja Šaronja
Pogled na Sassi, Matera Foto: Matea Inja Šaronja

Lobanje z votlimi črnimi očmi

Spominjam se, ko sem pred časom na lovu za nekonvencionalno dopustniško izbiro na spletu naletela na neobičajen kraj, o katerem mi je prijatelj popotnik navdušen dejal, da ob sončnem zahodu spominja na razred lobanj z votlimi črnimi očmi. Lobanje naj bi predstavljale jamska bivališča, votle oči pa skrivnostna vrata vanje. Ni trajalo dolgo, ko sva z možem Gregorjem sedla za volan, odločena pregnati nelagodje prvega vtisa in doživeti ta skrivnostni kamnolom iz prve klopi tistega razreda. Takrat sem prvič obiskala to fotogenično osivelo damo, se vanjo slepo zaljubila in od tedaj se vračam tja, kot bi šla nekam na varno, po objem k babici. 

Pogled na cerkev Santa Maria de Idris, vklesano v skalnato vzpetino Monterrone Foto: Matea Inja Šaronja
Pogled na cerkev Santa Maria de Idris, vklesano v skalnato vzpetino Monterrone Foto: Matea Inja Šaronja

Nekoč »sramota Italije«, danes svetovna umetniška meka

Gledam z vrha tega mističnega mesta v votline pod seboj. Se morda globoko v podzavesti spominjamo, kako je živeti v jami? Matere, kjer naj bi se živelo že pred 9000 leti, spomin ne vara, saj zgodovinski predel Sassi (it. kamni), vklesan v apnenčasto pobočje, spominja na švicarski sir, posejan z več kot 150 cerkvami in jamskimi bivališči, ki so danes preurejena v luksuzne butične hotele in umetniške ateljeje. Ljudje res živijo v votlinah. Tu so zime s precej snega nekaj običajnega, prav tako znanilci pomladi – orjaški figovci, ki rastejo izpod mestnega obzidja. In tu je bilo posnetih kar nekaj odmevnih filmskih prizorov. 

PREBERITE ŠE -> Čudovite pešpoti okoli Trsta, ki jih je vredno obiskati

Razprostirajoč se skozi dva kanjona, ki ju je vklesala reka Gravina, je Sassi razdeljen na Sasso Barisano in Sasso Caveoso, med obema pa je najstarejši predel Civita. Bivališča, vklesana v votline skorajda navpičnih sten, ki strmo padajo v sotesko, nad katero se je ugnezdilo mesto, so videti nedotaknjena in pristna, kot v davnih časih.

Sassi, Matera Foto: Matea Inja Šaronja
Sassi, Matera Foto: Matea Inja Šaronja

Odkar je bila italijanska vlada leta 1952 zaradi revščine primorana preseliti prebivalce Sassija nad mestno jedro, kjer je danes novejši predel in kjer povečini še vedno živijo, sta se podoba in ugled mesta s to nezemeljsko lepoto korenito spremenila.

PREBERITE ŠE -> To je eno izmed najbolj nenavadnih mest v Italiji, pravijo mu Sončna dežela 

Matera, ki jo imenujejo tudi città sotterranea (podzemno mesto) in novi Jeruzalem, nas je dostojanstveno pričakala v nadvse romantični preobleki. Znotraj obokanih uličic gnezdijo kotički tradicionalnih restavracij in barov z okusno opremljenimi dvorišči lepo dekoriranih jedilnih miz, okrašenih s svečniki in diskretno razsvetljavo. V Sassiju so za vsakim vogalom postavljene elegantne scenografije. Izpod balkonov, s katerih v slapovih padajo rože, so ob oljkah in kaktusih pod senčniki skrbno razporejene kovinske mizice s stoli, na katerih sproščeno predejo mačke.

Ulice Sassija so vse prej kot običajne. Foto: Matea Inja Šaronja
Ulice Sassija so vse prej kot običajne. Foto: Matea Inja Šaronja

Pod Unescovo zaščito

Od nekdaj kraj z neugledno, nevarno in sramotno konotacijo je Sassi od leta 1993 pod Unescovo zaščito, Matera pa je bila leta 2019 okronana z nazivom evropskega mesta kulture. Tu so bili posneti filmi, kot so Bondov Ni čas za smrt, Juda Ben Hur, Marija Magdalena in Kristusov pasijon Mela Gibsona. To neobičajno mesto ni pustilo ravnodušnega niti neobičajnega Salvadorja Dalíja, saj njegove umetnine dobesedno hodijo z vami po mestu.

V Materi so leta 2019 posneli zadnjega James Bonda Ni časa za smrt, z Danielom Craigom v glavni vlogi. Foto: Wjarek/shutterstock
V Materi so leta 2019 posneli zadnjega James Bonda Ni časa za smrt, z Danielom Craigom v glavni vlogi. Foto: Wjarek/shutterstock

V Materi ne boste naleteli na cestne zastoje in avtobuse s trumami turistov. Čeprav je to starodavno mesto po svoji edinstvenosti legitimno primerljivo z Benetkami, domačini odločno odkimavajo množičnemu turizmu in prisegajo na goste, ki znajo ceniti njihovo tradicijo. Ob kopici italijanskih gostov tako Matera ostaja tujcem dokaj enigmatična, zato je zaenkrat idealna izbira za sproščen pobeg od ustaljenih destinacij.

Podzemna cerkev Santa Maria de Idris Foto: Matea Inja Šaronja
Podzemna cerkev Santa Maria de Idris Foto: Matea Inja Šaronja

Cisterne z vodo

Prebivalci Matere so vložili ogromno truda v gradnjo cistern z vodo. Največja med njimi, Palombaro Lungo, zgrajena leta 1832, je prava vodna katedrala pod Piazzo Vittorio Veneto. Zbirala je deževnico, ki so jo filtrirali in dobavljali prebivalcem Sassija. Poleg cistern so imeli mrežo kanalov, ki so vodo dobavljali v bazene in viseče vrtove. Ko se je število prebivalstva povečevalo, so cisterne večinoma preuredili v bivališča.

Salvador Dali je bil navdušen obiskovalec Matere. Foto: Matea Inja Šaronja
Salvador Dali je bil navdušen obiskovalec Matere. Foto: Matea Inja Šaronja

Namesto konca

Matera – mati jamskih bivališč je navdihujoč, neustavljiv magnet za vsakega popotnika. Nekdaj odpisan kraj, ki ga je pisatelj Carlo Levi v svoji knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju leta 1945 opisal kot enega najbolj zaostalih krajev v Italiji, je zdaj zacvetel – ne iz zemlje, temveč iz kamna. Tudi zaradi neusihajoče kljubovalnosti času je Matera zame nedvomno najbolj magično starodavno mesto, kar sem jih obiskala. 

PREBERITE ŠE.> 10 razlogov, zaradi katerih si boste želeli obiskati Torino, ko se Evrovizija konča

 

Zadnji dan nama je gostiteljica Raffaella poleg vode na okensko polico pristavila sveže pečen domač kruh srčaste oblike. Za zajtrk sva ga ob kapučinu še toplega snedla z maslom in njeno domačo figovo marmelado. Za toplo slovo so sledile pokušnja sira in pršuta ter testenine, potresene z drobtinami, kot je tam običaj. Foto: Matea Inja Šaronja
Zadnji dan nama je gostiteljica Raffaella poleg vode na okensko polico pristavila sveže pečen domač kruh srčaste oblike. Za zajtrk sva ga ob kapučinu še toplega snedla z maslom in njeno domačo figovo marmelado. Za toplo slovo so sledile pokušnja sira in pršuta ter testenine, potresene z drobtinami, kot je tam običaj. Foto: Matea Inja Šaronja
 

Preberite še:

V prodaji