Ti dve pravljični jezeri se nahajata tik ob italijanski meji
Medtem ko se v času poletja večina izletnikov najraje odpravi do morja, se drugi odločijo za hlajenje ob jezeru, reki ali potoku. Slovenija ponuja številne idilične lokacije, kjer je možno realizirati tovrstne načrte, včasih pa se prileže tudi kakšen skok čez mejo. Ena izmed izletniških točk, ki je med obiskovalci zelo priljubljena, so zagotovo Belopeška jezera. Nahajajo se le streljaj od tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.
Belopeška jezera so sicer poimenovanje za dve jezeri, ki ležita v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž in očarata s svojo zeleno-modro barvo. Nekateri jima rečejo tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera. Italijani ju imenujejo Laghi di Fusine. Zgornje jezero leži na nadmorski višini 929 metrov, spodnje pa na 924 metrov. Ime sta dobili po krajevnem imenu Bela Peč. Dolino teh dveh jezer je Italija leta 1971 razglasila za Narodni park Belopeških jezer. Ta obsega 45 hektarjev, s čimer gre za enega najmanjših italijanskih narodnih parkov.
Kako do Belopeških jezer?
Če se boste do Belopeških jezer podali iz Ljubljane, vam bo vožnja vzela približno uro in pol časa. Najprej se usmerite na Gorenjsko avtocesto, katero boste zapustili na izvozu Jesenice - zahod, Kranjska Gora. Nato boste vožnjo nadaljevali mimo Kranjske Gore do mejnega prehoda Rateče. Kmalu po prečkanju državne meje boste lahko zasledili oznake za Belopeška jezera (Laghi di Fusine), ki vas bodo usmerile, da z glavne ceste zavijete levo. Tako pri spodnjem kot pri zgornjem jezeru je urejeno parkirišče, vendar vzemite v zakup, da je lahko tam v poletnih dneh precejšnja gneča. V jezerih se je možno tudi kopati, vendar pa je tak podvig primeren samo za najbolj vzdržljive, saj je temperatura vode tudi v poletnih mesecih precej nizka.
Sprehod okoli jezer
Če bi si radi pobližje ogledali jezeri, uživali v lepotah narave in se hkrati še nekoliko razgibali, potem je sprehod okoli obeh jezer prava izbira. Tako okoli zgornjega kot spodnjega jezera je namreč speljana lahkotna sprehajalna pot. Zaradi kamnov na njej se okoli jezer ni mogoče odpraviti z vozičkom. Priporočljivo je, da si pred sprehodom nadenete športno obutev. Obhod obeh jezer vam bo vzel nekaj manj kot eno uro časa.
Kolesarska pot Mojstrana – Belopeška jezera
Če se na izlete radi odpravite s kolesom, potem vam vsekakor priporočamo, da do Belopeških jezer prikolesarite kar iz Mojstrane ali Kranjske Gore. Uradno ime te poti je kolesarska pot Jureta Robiča, njena oznaka pa D-2. Že dolgo slovi kot najlepša in najdaljša kolesarska pot na Gorenjskem. Dolga je 35 kilometrov in poteka po ravninskem terenu - izjema je zadnjih nekaj sto metrov, ko se vzpenja proti Belopeškim jezerom -, zato je primerna za kolesarje različnih kondicijskih pripravljenosti. Kolesarska pot je do Rateč speljana po bivši trasi železniške proge, ki je bila ukinjena leta 1966. Na izletu boste lahko občudovali slikovite razglede na Gorenjsko, ob poti pa so urejene tudi številne točke za postanek.
Da bi prišli do izhodišča kolesarske poti v Mojstrani, se z avtom najprej zapeljite do parkirišča pri Slovenskem planinskem muzeju. Pojdite v smeri proti vasi Dovje in na glavnem križišču v Mojstrani zavijte levo. Nadaljujte mimo parka Triglavski gaj ter prečkajte moder most, pod katerim teče Sava Dolinka. Sledi kratek vzpon, nato pa zavijete levo na asfaltirano kolesarsko cesto z oznako D-2. Pot je ves čas dobro označena.
Z Belopeških jezer na Zavetišče pod Ponco
Belopeška jezera so hkrati priljubljeno izhodišče za vzpon na okoliške gore. Z njih lahko nadaljujete pot na Mangart, Zavetišča pod Ponco, do Male Ponce, do Srednje Ponce, do Visoke Ponce in do Zadnje Ponce. Medtem ko je vzpon na Mangart precejšen zalogaj, ki naj bi se ga lotili le izkušeni pohodniki v dobri kondicijski pripravljenosti, pa se lahko do Zavetišča pod Ponco vzpnete tudi tisti, ki ste vajeni lahkotnejših tur.
Zavetišče pod Ponco se nahaja na 1657 metrih nadmorske višine. Vzpon do vrha poteka po poti, ki se po pohodniških standardih uvršča med lahke označene poti, seveda pa je treba imeti na nogah ustrezno pohodniško obutev. Avto parkirajte pri zgornjem jezeru, nato pa nadaljujte po levi strani gostišča v smeri koče Zacchi. Sprva boste hodili po gozdni cesti, nato pa jo boste po nekaj minutah zapustili in markacije vas bodo usmerile na širok kolovoz. Nekoliko višje se kolovoz spremeni v vzpenjajočo pot. V nadaljevanju poti sledite markacijam. Na vrhu vas bo pričakala majhna kamnita hiška. Zaradi bližnjega gozda je razgled na okolico žal zelo okrnjen.
