Zakaj je prav zdaj pravi čas za obisk Ljubljanskega barja
Ljubljansko barje je unikatno območje travnikov, njiv, mejnic, kanalov in reke Ljubljanice, ki je nastalo s tektonskim pogrezanjem in ga zaznamujeta izjemna biotska in krajinska pestrost. Razteza se na dobrih 160 kvadratnih kilometrih ozemlja in s tem prekriva nekaj manj kot odstotek Slovenije. Leta 2008 je bilo s strani države razglašeno za krajinski park, ki je sestavljen iz treh varstvenih območij. Ljubljansko barje pa ni pomembno le na ravni države, saj se hkrati uvršča na Unescov seznam svetovne dediščine.
Nekdanje domovanje koliščarjev se ugreza
Z geološke perspektive gre za več kot 200 metrov globoko poznopliocensko udornino, ki je nastala na ločnici med alpskim in dinarskim svetom pred dvema milijonoma let. Ves ta čas se teren postopoma ugreza in sicer za približno milimeter na leto. Proti koncu holocena se je po tem predelu razprostiralo plitvo jezero, kasneje pa je nastalo barje.
Pred približno 6500 leti so začeli območje zdajšnjega Ljubljanskega barja naseljevati poljedelci, ki jih poznamo pod imenom koliščarji. Na tem močvirnatem terenu so si zgradili svoja domovanja – kolišča. Iz tistih časov izhaja tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Zanimiva najdba so tudi leseni čolni, ki so jih izdolbli iz enega debla, zaradi česar se jih je prijelo poimenovanje drevaki ali deblaki. Uporabljali so jih vse do začetka srednjega veka. Take in podobne najdbe z Ljubljanskega barja so razstavljene v Mestnem in Narodnem muzeju v Ljubljani.
PREBERITE ŠE -> Najbolj romantično posestvo na Krasu: Družina znanega Slovenca je tu živela kar 600 let
Raj za ljubitelje rastlin in živali
Še do sredine 19. stoletja so temu unikatnemu območju rekli Ljubljansko močvirje. Kasneje se je pisatelj Fran Levstik domislil novega imena – Ljubljansko barje, ki se uporablja še danes. Območje je izjemno tudi zaradi bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Do danes so tu zabeležili že več kot 6000 vrst živih bitij, med katerimi je 1326 vrst rastlin, 271 vrst ptic, 51 vrst kačjih pastirjev, 48 vrst rib, 988 vrst hroščev, 15 vrst dvoživk ter mnoge druge.
Na Ljubljanskem barju je našel svoj dom Kosec, vrsta ptice, ki je ogrožena na svetovni ravni. Sem pa lahko pridemo opazovat tudi nekatere druge bolj redke travniške ptice, kot so veliki škurh, prepelica, priba, poljanski škrjanec in postovka. Ljubljansko barje je tudi bivališče 45 vrstam sesalcev, med katerimi je najbolj ogrožena vidra.
PREBERITE ŠE -> Kraj, ki mu pravijo slovenske Benetke, in 6 razlogov, zakaj je vreden obiska
Tudi med rastlinami, ki uspevajo na Barju, je kar nekaj ogroženih, denimo močvirska logarica, divje orhideje kukavičevke, veliki poletni zvonček, različne vrste šašev in trav. Občudujemo jih lahko spomladi in poleti, ko so na braju namesto megle prisotne tako imenovane "vilinske meglice".
Učna pot Bevke
Učna pot Bevke je prava izbira za tiste, ki iščejo miren kotiček za lahkoten sprehod, hkrati pa bi se radi seznanili z naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Tekom nekaj več kot pet kilometrov dolge krožne poti je namreč razvrščenih devet informativnih tabel, ki vam bodo pomagale bolje spoznati to območje. Ravninska pot je speljana po makadamu in kolovozu ter je ves čas dobro označena, zato je ne boste mogli zgrešiti. Poteka sredi prostrane močvirske ravnice Ljubljanskega barja.
Kako torej prispeti do izhodišča učne poti? Najprej z regionalne ceste Ljubljana-Vrhnika zavijemo proti Bevkam. Peljemo se do konca vasi, do razcepa, kjer širša cesta zavije desno proti Blatni Brezovici. Tukaj izberemo ožjo levo cesto in se zapeljemo skozi naselje do začetka makadamske ceste. Na levi strani se nahaja manjše parkirišče, kjer lahko pustimo avto, in peš nadaljujemo pot. Sledimo informativnim tablam.
Sveta Ana
Če želite Ljubljansko barje, pa tudi Ljubljansko kotlino, Polhograjsko hribovje, Alpe in gozdove bližnjega Krima, občudovati s ptičje perspektive, vam priporočamo vzpon na Sveto Ano (384 metrov). Gre za hribček, ki se vzpenja na južnem robu Ljubljanskega barja, na njem pa stoji prikupna cerkvica. Na vrhu je tudi razgledna plošča, ki vam bo pomagala prepoznati hribe v bližnji in daljni okolici, nekoliko pred vrhom pa je urejen tudi turistično-informativni paviljon, v katerem se obiskovalci lahko seznanijo z značilnostmi tukajšnjega območja.
PREBERITE ŠE -> Tukaj imajo enega najbolj romantičnih botaničnih vrtov v Sloveniji
Četudi vam pohodništvo ni preveč blizu, vam vzpon na Sveto Ano ne bo predstavljal posebnih težav. Vzpon je namreč kratek in nezahteven, vseeno pa sta obvezni športna obutev in previdnost, če se podviga lotite po dežju, ko je pot blatna. Izhodišče za izlet se nahaja v neposredni bližini Gostilnice Jezero, kjer strežejo tradicionalno slovensko hrano, in Podpeškega jezera v vasi Jezero. Od jezera nadaljujte po glavni poti desno in prav kmalu boste prispeli do oznak, ki vas bodo usmerjale do Svete Ane. Na vrh boste prispeli v približno pol ure hoje.
Barjanska okna
Barjanska okna so dejansko poimenovanje za izvire, ki se nahajajo na območju Ljubljanskega barja. Največ jih najdemo med prodnatimi nanosi reke Iške in Barjem. Tudi tukaj je urejena prijetna sprehajalna pot, ki je namenjena tistim, ki imajo radi kratke sprehode. Ker je dolga le nekaj manj kot dva kilometra, jo lahko prehodimo že v pol ure hoje.
PREBERITE ŠE -> 4 manj znani slovenski kraji, kjer potrjeno izvira zdravilna energija
Ker pot poteka po odprtem, je lahko v poletnem času moteča sončna pripeka. Spomladi pa je seveda dobrodošlo, če nas med hojo božajo nežni sončni žarki. Tekom učne poti, ki poteka po makadamskih in poljskih poteh, je postavljenih pet informativnih tabel, naše najmlajše pa bodo navdušile tudi tri sestavljanke.
Da bi prispeli do izhodišča poti, se morate iz vasi Podkraj podati v smeri proti Lipam. Tam boste zasledili usmerjevalne table, ki vas bodo vodile ob reki Iški. Druga možnost je, da se na pot podate izpred Okrepčevalnice Kolišče v Lipah. V tem primeru boste najprej prispeli na pot ob reki Iški – Okljuk, nato pa vas bodo usmerjevalne table napotile na Pot barjanskih oken.
Grad Bistra
Na Ljubljanskem barju si je možno ogledati tudi bogato kulturno dediščino. Ena izmed točk, ki jih je vredno obiskati, je grad Bistra, v katerem so včasih živeli kartuzijani. Nahaja se na skrajnem jugozahodnem delu Barja, med Borovnico in Vrhniko. Obdajata ga park in ribnik, v njegovi bližini pa je speljana učna pot.
V gradu je danes urejen Tehniški muzej Slovenije, ki daje preko gozdarske, lesarske, lovske, ribiške, elektro, tekstilne, kmetijske, prometne in drugih zbirk vpogled v tehnično dediščino Slovenije. Med drugim je na ogled 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito, v muzeju pa se je možno spoznati še z zgodovino tiskarstva. V gradu Bistra sicer organizirajo tudi poročne obrede.
