Jezero Hévíz: osupljivo naravno termalno kopališče (čisto blizu Slovenije)
Gre za madžarsko jezero Hévíz, ki leži na zahodnem koncu Blatnega jezera, od slovenske severovzhodne meje pa je oddaljeno komaj sto kilometrov. Obiščete ga lahko tudi samo v enem dnevu, vendar se v bližini Balatona splača ostati malo dlje, saj ponuja kar nekaj zanimivosti.
Letovišče, kjer sta se kopala nadvojvoda in slon
Začnimo s termalnim jezerom Hévíz, ki je edinstven naravni pojav svetovnega pomena. Večje naravno termalno jezero imajo namreč samo še na Novi Zelandiji (Frying Pan Lake), vendar je tisto prevroče in se v njem ni mogoče kopati.
V Hévízu, ki v madžarščini dobesedno pomeni »tekoči topli vrelec«, pa je kopanje povsem varno in tudi izredno zdravilno. Jezero je vulkanskega nastanka in je biološko aktivno, saj v njem poleg številnih dobrih bakterij živijo tudi rastline (lokvanji) in živali (posebna vrsta divjega krapa).
Razprostira se na kar 46.350 kvadratnih metrih, v globino pa na najnižji točki sega 38 metrov. Od tam iz zemlje izhaja tudi vroča voda, ki jezero poleti segreva na 36, pozimi pa na 24 stopinj Celzija, kar pomeni, da se lahko tudi v najhladnejših mesecih prijetno kopate.
Tok termalnega vrelca je izredno močan, tako da se voda v jezeru povsem zamenja zgolj v treh dneh oziroma 72 urah. Bogata je z mineralnimi snovmi, kot so ogljikova kislina, žveplo, kalcij, magnezij in bikarbonati, ki jim pripisujejo blagodejne učinke na telo, znanstveniki pa predvidevajo, da imajo velik zdravilni vpliv tudi posebne jezerske bakterije. Poleg same vode je zelo cenjeno še jezersko blato, ki ga uporabljajo pri terapijah proti revmi.
Zdravilne lastnosti termalne vode Hévíza so poznali že Rimljani, pravi preporod pa je termalno jezero doživelo konec 18. stoletja, ko se je tamkajšnji grof György I. Festetics leta 1795 na jezeru odločil zgraditi kopališče. Njegova poteza je zagnala zdraviliški turizem in že po nekaj letih je termalno jezero postalo priljubljeno med plemstvom ter doseglo celo kraljevi dvor habsburške monarhije na Dunaju.
V 30. letih prejšnjega stoletja so na sredini jezera zgradili stekleno kopališče z mostički, ki obnovljeno stoji še danes in v katerega vstopite, če se želite potopiti v zdravilno vodo. Nahaja se nad izvirom, zato je voda v notranjosti steklenega kopališča najbolj vroča, če plavate na prosto, pa je nekoliko hladnejša, a še vedno topla.
Poleti je obiskovalcev veliko in vlada v vodi prava gneča, zasedeni pa so prav vsi kotički obale jezera, a se že jeseni vrvež umiri in postane plavanje bolj prijetno, topla voda pa ob nizkih zračnih temperaturah prijetno poboža telo in duha.
PREBERITE ŠE -> Eno najbolj posebnih naravnih kopališč z zdravilno toplo vodo je v Italiji
V zdravilnih vodah Hévíza so uživale tudi zgodovinske osebnosti, med drugim avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand, katerega atentat je sprožil prvo svetovno vojno. Tik pred vojno leta 1914 pa se je v jezeru nekaj mesecev kopala še ena zelo posebna gostja – slončica Nelly.
Nelly je bila azijska slonica, ki jo je sprva imel v lasti madžarski cirkus, a so jo zaradi šepanja podarili živalskemu vrtu v Budimpešti. Tamkajšnji veterinar je po pregledu ugotovil, da jo muči revmatizem, zato so jo peljali v Hévíz, kjer je v dveh mesecih okrevala, zahvaljujoč kopanju v termalni vodi in blatu.
Keszthely in plača Festetics
Omenili smo že, da je Hévíz v zdraviliško destinacijo spremenil grof György I. Festetics. Ta je bil pomemben predstavnik madžarske plemiške rodbine Festetics, ki si je v mestu Keszthely (Blatenski Kostel) na ruševinah starega gradu postavila ogromno baročno palačo, ki velja za tretjo največjo na Madžarskem in je kot Versailles v malem.
Če boste počitnikovali v Hévízu, se jo vsekakor splača obiskati, saj se lahko pohvali z bogatimi zgodovinskimi sobanami, ki hranijo kar nekaj muzejskih zbirk, vključno z izredno knjižnico in zgodovinskimi prevoznimi sredstvi (od kočij do vlakov). Palača ima tudi čudovit park ter botanični vrt s tropskimi rastlinami in eksotičnimi pticami, do nje pa je iz zdraviliškega kompleksa urejena kolesarska pot.
Balaton
S kolesom lahko odkrivate tudi Balaton oziroma Blatno jezero z okolico. Gre za največje jezero v srednji Evropi, ki ga na severu obdajajo hribčki z vinogradi, na jugu pa letoviška mesta. Zelo blizu jezerske obale pelje železnica, tako da se lahko s kolesom vkrcate tudi na vlak in si olajšate raziskovanje.
Blatno jezero ima poleti tudi do 25 stopinj Celzija in je primerno za kopanje, veliko plaž je peščenih in imajo urejene stopničke za vstop v vodo. Izven poletne sezone se voda ohladi in morate biti res pogumni, da skočite vanj, je pa takrat klima bolj primerna za ribolov, pohodništvo in kolesarjenje.
Če uživate v vinu, vsekakor obiščite regijo Badacsony, ki je od Keszthelyja oddaljena le nekaj zalivov, slovi pa po bazaltnih gričih vulkanskega nastanka in vinogradih, ki so na njih in so stari skoraj tisoč let. Številne vinske kleti so sodobno urejene, do njih pa se splača povzpeti tudi če ne pijete vina, saj se z gričev odpira spektakularen razgled na jezero.
V tem delu Madžarske vsekakor poskusite tudi lokalne mesne specialitete, kot je bograč. Je na meniju vsake čarde, tipične floklorne madžarske restavracije. A pozor, ne bodite presenečeni, če vam na računu zaračunajo napitnino, ki v določenih restavracijah sploh ni izbira gosta, ampak kar samoumevno dejstvo.
PREBERITE ŠE -> Zato se pred prazniki splača obiskati Budimpešto
Sejem starin in umetnin
Nedaleč od obale Blatnega jezera leži še ena madžarska vasica, ki se jo splača obiskati. Káptalantóti je znana predvsem po nedeljskem sejmu Liliomkert piac (Lilijin vrtni sejem v prevodu), ki ga tod prirejajo že vrsto let in združuje gastronomijo, umetnost in starine.
Poskusili boste lahko številne lokalne dobrote, od domačega kruha, peciva in drugih pekovskih specialitet do mesa, sirov in zelenjavnih ter sadnih namazov. Na stojnicah pa se predstavljajo tudi madžarski rokodelci, ki ponujajo umetnine, značilno lokalno keramiko, lesene izdelke in cvetlične venčke, ter starinarji, ki razstavijo številne dragocene zaklade.
Preden se odpravite tja, pa še nasvet. Sejem se prične ob 8. uri zjutraj, konča pa okrog 13. ure, poleti traja tudi do 15. ure, a se ne zanašajte na to, da tja pridete tik pred koncem. Liliomekrt piac je namreč zelo priljubljen in ga vsako nedeljo obišče ogromno domačinov in turistov, zato je parkirišče kar natrpano, razstavljenih dobrin pa hitro zmanjka. Bolj zgodaj, kot boste prišli, več boste videli.
So pa cene kar navite. Ne pričakujte torej ugodnih nakupov, kot smo jih bili vajeni iz časa Jugoslavije. Ker je med turisti ogromno Avstrijcev, Madžari vedo, da lahko iztržijo veliko, zato niti manj ugledne starine niso ugodne.
