Njegovo življenje se že več kot dve desetletji vrti okoli čokolade: v šoli in doma, kjer z natančnostjo in domišljijo raziskuje, kako iz kakava nastane nekaj res posebnega. Svoje znanje in izkušnje je strnil tudi v avtorsko knjigo Čokolada, ki nudi pogled v svet okusov, porekla in predelave te vsakdanje, a kompleksne slaščice.
»Čokolada je moja stalnica. Jem jo vsak dan, že dvajset let,« pravi.
V pogovoru razloži, kaj je res kakovostna čokolada, zakaj je cena pogosto zavajajoč kazalnik, kako je videti sodobna proizvodnja kakava in zakaj v resnici večina Slovencev še vedno prisega na sladkor, mleko v prahu in aromo vanilje.
Po podatkih Sursa je povprečno slovensko gospodinjstvo leta 2022 za čokolado porabilo 212 evrov. Glede na našo ljubezen do nje se to zdi izjemno malo. Kako si to razlagate?
Podatek res deluje presenetljivo, a ne pomeni, da je Slovenci jemo malo, temveč da jemo predvsem poceni čokolado. Povprečna tablica, ki pristane v nakupovalnem vozičku, stane približno en evro na sto gramov. In to je zame precej skrb vzbujajoče. Pogosto jemo celo manj kakovostno čokolado, kot smo jo včasih.
Večina Slovenk in Slovencev je povprečnih tradicionalistov. Najraje imajo mlečno čokolado z lešniki, temna pa jim je pregrenka. To je posledica dolgoletnega uživanja manj kvalitetne temne čokolade, ki je v osnovi grenka, in ne tudi kisla in bogata z drugimi okusi.
Čokolada je tudi ena od stvari, ki se je v zadnjem času zelo podražila. Cena je bila aprila letos v povprečju za 19,2 odstotka višja kot leto prej. Morda veste, zakaj?
Veliko je špekulacij. Eni pravijo, da zato, ker ...