Zato je volna eden najbolj neverjetnih in najboljših materialov za oblačila
Ovčja volna je eden najstarejših materialov, ki jih je človek uporabljal za oblačila. Pridobivajo jo s striženjem kožuhov ovac, prav ti prežvekovalci pa so bili prve živali, ki jih je človek udomačil pred več kot 10.000 leti.
Čeprav so se takratne ovce zelo razlikovale od današnjih pasemskih sort, in niso imele tako volnenih kožuhov, so ljudje kmalu prepoznali odlike proteinskih vlaken, ki rastejo iz foliklov na ovčji koži.
Ugotovili so, da ovčja volna nudi izredno toplotno izolacijo in jo uporabljali tako v hladnem kot vročem vremenu, ker ima vsako vlakno na površini luske, pa jo je bilo tudi preprosto presti v niti, iz katerih so pletli pletenine ali tkali sukno, ali polstiti v uporaben filc.
Poleg tega surova volna vsebuje tudi lanolin (mast, ki jo izločajo ovčje žleze lojnice), kar jo dela vodoodporno, in ta lastnost se je v zgodovini izkazala za izjemno, ker so ljudje veliko časa preživljali na prostem. Sploh na področjih, kjer je pogosto deževalo in rosilo (Velika Britanija, Škotska, Irska in severna otočja), je bila volna nepogrešljiva, saj je ljudi v vseh letnih časih ohranjala suhe in tople.
Ali ste vedeli?
Večina ovčje volne, ki je danes na voljo kupcem, je očiščena lanolina že med procesom predelave, zato ne pričakujte, da bodo vaši volneni kosi vodoodporni. Če gre za bolj grobo volno, katere vlakna imajo veliko lusk, bo zaradi svoje teksture kljub odsotnosti lanolina sicer odbijala vodo do neke mere. Je pa precej vodoodporna surova ovčja volna, iz katere na irskih otočjih (zlasti na Aranskih), še vedno pletejo debele jope. Te so bile nekdaj izredno priljubljene med ribiči in pomorščaki, saj jih je surova volna, prevlečena z lanolinom, ščitila v vlažnem oceanskem podnebju. Nekateri celo trdijo, da je takšna volna ribiče ohranila suhe, četudi so padli v morje.
Za preprodajo volne so ti lahko odrezali roko
Živinoreja ovac za volno in predelava tega živalskega vlakna je bila nekoč izredno donosen posel. V času starega Rima so najbolj fino volno pridelovali v italijanski pokrajini Apuliji.
V srednjem veku je bil center trgovanja z volnenim blagom v francoski pokrajini Šampanji. Merino volna, ki je še danes najbolj cenjena, pa je bila stoletja skrivnost Iberskega polotoka, dokler Španci svojih merino ovc s posebnim kraljevim dovoljenjem v 16. stoletju niso delili z drugimi državami (danes je to najbolj razširjena pasma v Avstraliji). Celo Medičejci, najvplivnejša in najbogatejša družina renesančnih Firenc, si je bogastvo ustvarila zahvaljujoč volneni industriji.
PREBERITE ŠE -> Luksuzni materiali, ki so vredni naložbe: Kašmir (to morate vedeti pred nakupom)
Na lastno volno so bili izredno ponosni tudi Angleži, ki naj bi z njo trgovali skoraj 2000 let pred našim štetjem. Celo njihova zakonodaja je skozi zgodovino vsebovala različne zakone za zaščito volnene industrije, med 14. in 19. stoletjem je bilo denimo prepovedano izvažati volne ali žive ovce v tujino, tihotapcem (imenovali so jih »owlers« - izpeljanka besede za sovo, saj so to počeli sredi noči), ki so jih ujeli, pa so za kazen odsekali levo roko.
Cena volne je strmoglavila v leta 1966, ko so tekstilno proizvodnjo preplavili poceni sintetični materiali. Vse od takrat si volna ni opomogla in je še danes glede na ceno v primerjavi z drugimi naravnimi vlakni razmeroma ugoden material, čeprav je stoletja veljala za dragoceno.
Volna varuje pred vodo in ognjem
Volna je naravno živalsko vlakno in je tako kot svila sestavljeno iz proteinov, medtem ko so naravna rastlinska vlakna, kot sta bombaž in lan, sestavljena iz rastlinske celuloze. Proteinska sestava je tista, ki daje volni izjemne lastnosti – volna se denimo manj mečka kot bombaž ali lan in je tudi izredno elastična (bila naj bi najbolj elastično naravno vlakno).
Čeprav volnena vlakna niso votla, kot so votle dlake večine živali, ki živijo v hladnih podnebjih, pa je volna naravno skodrana in polna lusk, zaradi česar med vlakni zadržuje zrak, kar pomeni, da oblačila iz volne pomagajo ohranjati telesno temperaturo tako v mrzlem kot vročem vremenu. Prav ste prebrali, tudi poleti je volna zaželen material. Nosijo jo denimo puščavski beduini, saj jih varuje pred hudo vročino, iz najbolj finih in dolgih volnenih vlaken, pa so stkane tudi elegantne moške obleke, ki poleti prijetno hladijo.
Ali ste vedeli?
Avstralski raziskovalci so ugotovili, da lahko volna izboljša moč kevlarja, sintetičnega vlakna, iz katerega izdelujejo oblačila odporna na strelske naboje. Ko so kevlarju dodali volnena vlakna, so dobili lažji in cenejši material, ki je ščitil pred kroglami pištole tudi pri manj plasteh materiala.
Čeprav odbija vodo, je volna sposobna vsrkati vlago kar za tretjino svoje teže, zaradi tega so jo ljudje že od nekdaj uporabljali kot material za spodnje perilo in otroške plenice, saj je bila bolj antibakterijska, ni dražila kože in ni razvila neprijetnega vonja kot druga vlakna. To je bilo še posebej pomembno, ko se je vse več ljudi v 19. stoletju začelo rekreativno ukvarjati s športom, in je volna takrat postala številka ena med materiali za oblačila v prostem času. Celo prve kopalke v 19. stoletju so bile spletene iz volne, najbolj elastičnega materiala tedaj.
Če ne bi izumili cenejših sintetičnih materialov, bi volna zagotovo še danes kraljevala športu, se pa nekatere modne znamke že ozirajo nazaj v zgodovino in znova ponujajo najrazličnejša športna oblačila, narejena iz antibakterijske volne, ki ne razvije neprijetnega vonja.
Še ena posebna lastnost volne je, da je ognjevarna in odporna na visoko temperaturo, vname se namreč veliko kasneje kot bombaž in sintetična vlakna, prav tako ne gori dobro, ampak se osmodi in hitro ugasne. Zaradi teh lastnosti volno, čeprav je dražja od sintetike, a veliko bolj varna, uporabljajo v tekstilnih oblogah letal in vlakov, iz volne pa so narejena tudi oblačila gasilcev, vojakov in drugih poklicev, ki so izpostavljeni možnostim ognja.
Ker volna zadržuje tudi zvok, se jo uporablja v akustiki, našli jo boste v zvočnikih, klavirjih in celo v nekaterih kitarah. Med vrtnarji je v surovi obliki priljubljena kot zastirka (uravnava vlažnost zemlje in jo rahlja) in gnojilo, saj v zemljo počasi spušča dušik. V opremi doma pa je nepogrešljiva tako v preprogah, odejah in blazinah kot izolaciji.
Ali ste vedeli?
Stranski proizvod pridelave volne je lanolin, ki smo ga omenili zgoraj. Med čiščenjem surove volne ga delno ali popolnoma odstranijo z vlaken, a ga ne zavržejo. Zelo cenjen je namreč v kozmetiki, saj neguje suho in razpokano kožo. Čisti lanolin v obliki mazila predpisujejo doječim materam za nego razdraženih bradavic, vsebujejo pa ga tudi številne krem za roke.
Kaj pomenijo različna imena in oznake volne?
Ovčje volne je več vrst, razlikuje pa se po debelini in skodranosti vlaken. Tanjša kot so vlakna, bolj fina in dražja je. Takšna je recimo merino volna, ki slovi po svoji mehkobi. Čeprav merino ovce izvirajo iz Španije, jih danes tam skoraj ni več, ampak jih redijo v Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer njihova volna dosega tudi najvišjo kvaliteto in ceno.
PREBERITE ŠE -> Merino: najboljši material za pletenine, nekoč so iz njega izdelovali plišaste medvedke
Poleg merino volne je izredno cenjena tudi volna jagenjčkov, znana tudi pod oznako »lambswool« ali »virgin wool« (deviška volna). Gre za prvo dlako ovčjih mladičev, ki jih ostrižejo, ko so stari nekaj mesecev. Deviška volna je izredno gladka, mehka in hipoalergena, a tudi redkejša in dražja, saj jo lahko od vsake živali pridobijo samo enkrat, kasnejša striženja iste živali namreč ne smejo več nositi oznake »lambswool«.
V svetu je znana tudi šetlandska ovna, ki jo pridobivajo na Škotskem iz istoimenske pasme ovc. Je izredno trpežna, a vseeno mehka, lahka in zelo topla. Priljubljena je med pletilci, sploh tistimi, ki prisegajo na naravno barvo volne, saj so ovce te pasme najbolj pisane med vsemi.
V modni industriji sta pogosto uporabljena tudi pojma »new wool« in »recycled wool«. Nova volna je volna, ki še ni bila uporabljena in izvira neposredno z živali. Reciklirana volna, kot že ime pove, pa je bila že uporabljena, bodisi v izdelkih, ki še niso dosegli potrošnika, in so bili vrnjeni iz skladišč in s trgovskih polic, ali v izdelkih, ki so bili že uporabljeni in nošeni ter zavrženi. V obeh primerih volnena oblačila zmeljejo nazaj v vlakna in iz njih (lahko tudi z dodajanjem nove volne ali drugih materialov), ustvarijo nov izdelek.
Ali ste vedeli?
»Superwash wool« ali volna, ki se lahko pere, je bila razvita v 70. letih prejšnjega stoletja. Vendar ima ta volna svoje omejitve. Da je odporna na pranje v stroju (in v nekaterih primerih celo v sušilcu), ji kemično odstranijo luske, ali pa vlakna mehansko obdajo s posebnimi polimerji. To preprečuje, da bi se volna med centrifugo sprijela in skrčila. Žal je takšna volna manj izolativna in ne greje tako kot običajna volna.
Kako skrbimo za volno?
Volna je trpežen material, ki pa zahteva posebno nego. Volnene pletenine načeloma lahko peremo v vodi, a previdno. Nekateri se zanašajo na pralni stroj in sodobne programe za volno, a če imate dragoceni volneni kos, ki ga imate zelo radi, ga raje perite na roke, lahko se namreč zgodi, da se vam v stroju prvih nekajkrat ne bo skrčil, nato pa bo naenkrat pokazal zobe.
PREBERITE ŠE -> Te simbole na etiketah morate poznati, če želite, da bodo vaša oblačila videti lepa dlje
Ko volno perete na roke, voda ne sme biti prevroča, uporabljajte pa detergent za pranje volne. Ne perite skupaj volne različnih odtenkov, saj lahko pušča barvo in se bodo oblačila med seboj zabarvala. Po spiranju (voda mora biti na koncu čista in brez milnice), iz volnenega kosa nežno iztisnite vodo (izogibajte se ožemanju, saj lahko to povzroči polstenje), lahko si pomagate tudi s svežo brisačo, da popivnate čim več vlage.
Nato oblačilo razprostrite na sušilo v vodoravnem položaju, da se ne bo med sušenjem raztegnilo (zdaj veste, da je volna zelo elastičen material) in izgubilo svoje oblike. In nikar ne sušite volne neposredno na soncu, ker proteinska vlakna pod UV žarki spremenijo barvo in porumenijo.
Krojena oblačila, narejena iz volnene tkanine, raje ne perite sami doma, ampak jih zaupajte kemični čistilnici. Ker je volna precej odporna na vonjave in madeže, vam je ni treba čistiti prepogosto, med sezono jo lahko preprosto osvežite s parnim likalnikom ali tako, da jo postavite v kopalnico, ko si privoščite vročo prho. Vroča vlaga v zraku bo namreč zravnala gube oblačila.
Prav tako oblačila iz volnene tkanine, kot so plašči, suknjiči, hlače in krila, shranjujte vedno na obešalnikih, da se ne zmečkajo in ohranijo lepo obliko. Volne ne likajte z navadnim likalnikom, ker se bodo poznale njegove sledi. Če jo že morate polikati, to storite čez tanek prtiček ali bombažno gazo, ki bo obvarovala volno pred vročo kovino likalnika.
Povsem drugače pa je pri pleteninah. Čeprav so jopice na obešalnikih videti lepo, je to najslabši način shranjevanja, saj se tako raztegnejo po ramenih. Vse vrste pletenin raje zložite na police ali v predale in mednje položite vrečice sivke ali cedre – obe namreč odganjata molje, ki volno (posebej, če ni čista) naravnost obožujejo.
Ali ste vedeli?
Leta 2007 so na Japonskem iz merino volne ustvarili material za moške obleke, ki omogoča, da ga uporabnik sam očisti doma pod prho in se posuši v nekaj urah. Suknjičev in hlač v tem primeru tako ni več treba nositi v drago čistilnico.
