TAKO PREPROSTO

Zato so Azijke videti tako mladostne: Uporabljajo ta kozmetični izdelek

Strokovnjaki razkrivajo, da najboljša anti-age nega ni draga kozmetika, ampak samo en skromni izdelek.
Fotografija: Ameriška igralka kitajskih korenin Lucy Liu je pri 55 videti še zelo mladostno. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Ameriška igralka kitajskih korenin Lucy Liu je pri 55 videti še zelo mladostno. Foto: Shutterstock

Dermatologi že vrsto let opozarjajo na pomembnost zaščite pred soncem, a so mnenja ljudi še vedno deljena o tem, ali je kremo za sončenje res potrebno nositi vse dni v letu, tudi takrat, ko je oblačno, denimo. 

Če ste tudi vi eden izmed skeptikov, vas moramo razočarati, da je odgovor da. Zaščita pred soncem je najučinkovitejši način, da se obvarujemo pred tveganjem za nastanek kožnega raka. In če vam to ni dovolj pomemben razlog, zakaj bi jo uporabljali, naj omenimo še nekoliko bolj nečimrnega. Staranje kože. 

Zato vam drage kreme in serumi ne prinašajo rezultatov 

Suha in groba koža, gubice, izguba elastičnosti (zaradi poškodb kolagena v koži), pigmentni madeži in neenakomerna tekstura kože so vsi posledica sončnih žarkov, tako UVA kot UVB (več o njihovem delovanju spodaj). Kar širok in neprijeten spekter, se strinjate? 

Pravzaprav so to vse znaki staranja, ki si jih večina žensk močno prizadeva odpraviti na koži. Zaradi njih posegamo po dragih kozmetičnih izdelkih, ki obljubljajo čudeže, in plačujemo za tretmaje ter plastične operacije, a pozabljamo, da bi si lahko ogromno časa, skrbi, denarja in bolečine prihranile, če bi preprosto zaščitile kožo (predvsem obraz, vrat in dekolte) pred soncem. 

Gubice, izguba elastičnosti in tonusa kože, povešenost ter pigmentni madeži so le nekatere izmed posledic sončnih žarkov na našo kožo. Foto: Shutterstock
Gubice, izguba elastičnosti in tonusa kože, povešenost ter pigmentni madeži so le nekatere izmed posledic sončnih žarkov na našo kožo. Foto: Shutterstock

Svetovno priznana ameriška dermatologinja dr. Shereen Idriss, ki na družbenih omrežjih razbija mite in opozarja na zavajanja potrošnikov glede nege kože, poudarja, da nima popolno nobenega smisla, da denar zapravljate za posebne aktivne sestavine, ki koži vračajo elastičnost in sijaj ter odpravljajo gube in pigmentne madeže (denimo retinol in vitamin C), če vsak dan redno ne uporabljate kreme za sončenje. Na ta način ste namreč ujeti v začarani krog, ki ne bo prinesel bistvenih rezultatov, saj boste z nego zgolj delno blažili poškodbe sonca. 

PREBERITE ŠE -> Lažne obljube o hialuronski kislini in drugi miti, ki jim nasedamo, ko kupujemo kozmetiko

Zdravstveni primer, ki je šokiral svet

In ko dermatologi rečejo, naj sončno kremo uporabljamo vsak dan, s tem dejansko mislijo, vsak dan v letu. Torej tudi pozimi. In tudi, ko je oblačno in se nam na prvi pogled zdi, da nas sonce nikakor ne more opeči. Žal, oblaki pač ne zaustavijo vseh sončnih žarkov. In tudi steklo (razen, če ima poseben nanos proti UVA-sevanju) tega ne zmore. Zato je denimo pomembno, da sočno kremo nosimo tudi, kadar ne gremo na prosto. Če boste cel dan preživeli doma ali v pisarni, a boste sedeli ob oknu, boste, verjeli ali ne, izpostavljeni soncu. 

Dober primer tega je denimo študija v medicinskem zborniku New England Journal of Medicine, ki je pred leti osupnila javnost. Raziskovalci na fakulteti za medicino, ameriške univerze Northwestern v Čikagu so leta 2012 dobili zastrašujočo potrditev, kakšno dolgoročno škodo sončni žarki na človeškem telesu naredijo v praksi. Kliniko dr. Joaquina Brieva, enega izmed profesorjev dermatologije, ki je poučeval na univerzi, je namreč obiskal 69-letni poklicni voznik tovornjaka, katerega leva stran obraza je bila strahovito iznakažena in upadla. 

Raziskovalci so bili presenečeni nad poškodbami njegove kože, a po izpraševanju pacienta o življenjskih navadah so kmalu ugotovili, kaj je razlog za takšno zdravstveno stanje. Moški je bil več kot 25 let v tovornjaku vsak dan izpostavljen UVA-sončnim žarkom. Ker je kot voznik vedno sedel na levi strani, je bila prav leva stran njegovega obraza konstantno deležna sevanja, ker nikoli ni uporabljal zaščite (denimo sončne kreme), pa so bile posledice tako katastrofalne. 

Ob tem je v raziskavi sodelujoči dermatolog dr. Brieva še poudaril, da tudi ameriška zdravstvena statistika kaže, da se kožni rak pri Američanih bolj pogosto pojavlja na levi strani telesa, predvsem na levi roki in levem delu obraza, kar je zagotovo povezano s tem, da v ZDA ljudje vozijo po levi strani ceste in zato prav levo stran telesa nezavedno bolj izpostavljajo sončnim žarkom. 

Zakaj nam sonce škoduje tudi skozi okno ali oblake? 

Sončno svetlobo sestavljajo žarki različnih valovnih dolžin, in sicer vidna svetloba ter nevidni ultravijolična in infrardeča svetloba. Najbolj problematična od teh je ultravijolična svetloba, ki vsebuje UVA-, UVB- in UVC-žarke (zadnji ne dosežejo naše kože, ker jih blokira Zemljina atmosfera). 

Dolgo časa se je opozarjalo samo na nevarnost UVB-žarkov, ki povzročajo sončne opekline in neposredne poškodbe DNK ter kožnega raka, vendar pa znanstveniki danes vedo, da so UVA-žarki prav tako škodljivi, saj prodirajo globlje v kožo in povzročajo prezgodnje staranje ter poškodbe in genske mutacije kože. UVA-žarki so nevarni tudi zato, ker so prisotni ves dan, prodirajo pa lahko tudi skozi oblake in okna, medtem ko intenzivnost UVB-žarkov čez dan niha in so najmočnejši opoldne. 

Zato opozorilo, da moramo za zaščito kože skrbeti ves dan in vse dni v letu, ni iz trte izvito. Če želimo preprečiti staranje in poškodbe kože ter kožnega raka, je ključno, da sončno kremo s širokim spektrom (pokrivati mora tako UVB- kot UVA-žarke) nosimo tudi na oblačen dan in pozimi ter ne glede na to, ali smo na prostem ali v zaprtih prostorih – če se bomo zadrževali ob oknu, nas bodo UVA-žarki oplazili. Intenzivnost sončnega sevanja se tudi poveča bližje ekvatorju in višje v gorah kot smo, saj imajo v obeh primerih UVA- in UVB- žarki krajšo pot do naše kože. 

Sonce nam lahko škodi tudi, kadar nismo na prostem, saj steklo ne zaustavi nevarnih UVA-žarkov. Foto: Shutterstock
Sonce nam lahko škodi tudi, kadar nismo na prostem, saj steklo ne zaustavi nevarnih UVA-žarkov. Foto: Shutterstock

Skrivnost Azijk  

Lep primer tega, kako mladostna, sijoča, enakomerna in napeta je lahko videti koža, če jo redno zaščitimo pred sočnimi žarki, so Japonke in Južnokorejke s svojo porcelanasto poltjo. V obeh kulturah je prav izogibanje soncu močno prisotno. 

Južnokorejke, ki so znane po intenzivni in več korakih dolgi negi kože, vsako jutro religiozno zaključijo svojo kozmetično rutino s sončno kremo širokega spektra (prav korejske kreme za sončenje slovijo po izredno visoki zaščiti). Japonke pa poleg sončne kreme obraz in telo zaščitijo še z oblačili in pokrivali ter senčniki. 

Da, Japonke gredo celo tako daleč v ohranjanju mladostne polti, da jim tudi ob lepem vremenu ni težko naokrog nositi dežnika. Gotovo ste jih že kdaj opazili, če ne na Japonskem pa japonske turiste pri nas v Evropi. Če ste se čudili, zakaj se sredi sončnega dne naokrog sprehajajo z dežniki, je odgovor preprost: ne bojijo se dežja, uporabljajo jih za dodatno zaščito pred sončnimi žarki. 

Japonke za zaščito pred soncem vestno uporabljajo tako sončne kreme kot pokrivala in senčnike ali dežnike. Foto: Shutterstock
Japonke za zaščito pred soncem vestno uporabljajo tako sončne kreme kot pokrivala in senčnike ali dežnike. Foto: Shutterstock

Kakšno sončno kremo izbrati? 

Če bi torej radi ohranili zdravo in lepo kožo ter čim bolj zaustavili njeno staranje, je uporaba sončne kreme najbolj enostavna in tudi poceni rešitev. Pri izbiri te je pomembno, kakšno zaščito nudi – varovati mora tako pred UVA- kot UVB-žarki oziroma vsebovati zaščito »širokega spektra« – še skoraj bolj pomembno pa je, da nam je všeč tekstura in nanos izdelka za zaščito pred soncem. 

Namreč, če se s sončno kremo na obrazu ne bomo počutili dobro (pogost je denimo masten ali lepljiv občutek, ali občutek, da je krema pretežka in da koža ne diha), je zagotovo ne bomo radi uporabljali. In če je ne bomo radi uporabljali, nam bo slej ko prej obležala v predalu, kar pa nam prav nič ne pomaga. 

Zato dermatologi, kot so dr. Idriss, poudarjajo, da je ključno, da najdemo izdelek za zaščito pred sončnimi žarki, ki nam ustreza. K sreči je na tržišču vsak dan več različnih kozmetičnih formul (od lahkotnih do hranljivih), zato lahko vsak najde pravo zase. Obstajajo denimo tudi takšne, ki jih lahko nosimo povsem samostojno, ne da bi prej nanašali negovalne izdelke. 

Obstaja pa ena aktivna sestavina, ki jo je vredno nanesti pod sočno kremo, in to je vitamin C. Raziskave so namreč dokazale, da vitamin C na koži pod UV-filtri podaljša zaščito pred soncem, zato ju je predvsem na predelu obraza, vratu in dekolteja smiselno kombinirati.  

PREBERITE ŠE -> Slovenski dermatolog o kožnem raku: Dovolj je, da ste bili kot otrok dvakrat močno opečeni

Kaj pa zaščitni faktor? 

Pa veste, kateri faktor (SPF) izbrati in kako dolgo zaščito nudi vaša krema za sončenje? Glede tega med ljudmi vlada veliko nejasnosti, a je enačba povsem preprosta. Številko zaščitnega faktorja je treba pomnožiti s številom minut naravne zaščite, ki jo premore naša koža, da dobimo odgovor, kako dolgo nas sončna krema ščiti. Naravna zaščita kože se seveda razlikuje od posameznika, tisti z bolj svetlo poltjo imajo nižjo naravno zaščito kot ljudje temnejšega tena. 

Najbolj občutljiva od vseh je otroška koža, katere naravna zaščita je zgolj 5 minut. Podobno naravno zaščito od 5-10 minut imajo osebe s svetlo poltjo, pegami in rdečkastimi lasmi, medtem ko ima koža ljudi s svetlimi lasmi naravno zaščito od 10 do 20 minut. Najmanj občutljivi so seveda ljudje z olivno in temnejšo poltjo in temnimi lasmi, njihova koža ima naravno zaščito tudi več kot pol ure, medtem ko osebe s srednje svetlo kožo in temnimi lasmi premorejo 20-30 minut naravne zaščite. 

Višji kot je faktor sončne kreme dlje in predvsem pred več žarki vas bo zaščitila. Foto: Shutterstock
Višji kot je faktor sončne kreme dlje in predvsem pred več žarki vas bo zaščitila. Foto: Shutterstock

Ko torej ugotovimo, v katero skupino spadamo, moramo faktor naše kreme za sončenje preprosto pomnožiti s številom minut naše naravne zaščite. Recimo, da ste oseba s srednje svetlo kožo in temnimi lasmi, nosite pa SPF 30: 20 minut naravne zaščite krat 30 je 600 minut. Krema s faktorjem 30 bo torej vašo kožo ščitila 10 ur. 

Ob tem je treba razumeti tudi, da ne filtrirajo vsi faktorji enake količine sevanja. Pri tem je najbolj učinkovit SPF 50, ki uspe preprečiti kar 98 odstotkov UVB-žarkov, medtem ko pri SPF 15 na našo kožo uide 7 odstotkov UVB-žarkov. 

Učinkovitost kreme za sončenje je tudi pogojena s telesno aktivnostjo, saj pot in voda (kopanje in tuširanje), odstranjujeta zaščitno plast in je kremo zato treba ponovno nanesti. 

PREBERITE ŠE -> To so kožne spremembe, ki lahko pomenijo, da imate raka 

Kaj pa pomanjkanje vitamina D? 

Za konec pa še nekaj besed za skeptike, ki trdijo, da uporaba sončne kreme v telesu povzroči pomanjkanje vitamina D. Drži, da sončna krema širokega spektra, ki ščiti pred UVB-žarki (odgovorni za proizvodnjo vitamin D), zmanjša nastajanje tega vitamina v telesu, vendar pa se večina ljudi pri nas čez leto dovolj naključno izpostavlja soncu, da ne trpijo pomanjkanja za njim. Za nastajanje vitamina D je namreč potrebno, da je UVB-žarkom izpostavljena koža kjerkoli po telesu, in običajno so to roke in dlani, na katere pogosto pozabimo nanesti sončno kremo. 

Če ste odločeni kar se da omejiti staranje in poškodbe kože in boste sončno kremo odslej dosledno uporabljali na vseh predelih telesa, pa je rešitev, da vitamin D v obliki prehranskih dopolnil preprosto vključite na svoj jedilnik, pri tem pa bodite pozorni, da ga ne boste zaužili preveč, saj - čeprav je nujen za imunsko odpornost in zdrave kosti - v previsoki koncentraciji lahko povzroča zdravstvene težave. 

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte