Podarjanje rabljenih daril: Se spodobi in kdaj lahko darilo podarimo naprej?

Ali pa je bilo darilo podarjeno komu od vaših prijateljev ali družinskih članov, čez nekaj mesecev ali celo let pa se je znašlo v vašem naročju? Kako ste se takrat počutili? Ste darovalca soočili z resnico ali ste se vljudno zahvalili in si mislili svoje? 

Podarjanje daril naprej je praksa, ki človeštvo najverjetneje spremlja že od nekdaj, a smo šele v zadnjih desetletjih postali občutljivi nanjo. Najverjetneje za tem tiči kapitalizem in potrošniška logika, da je bolje kupiti kaj novega, kot pa tvegati sramoto, ki sledi, ko nas ujamejo, da smo podarili »staro« darilo.

Na to temo je bilo v popularni kulturi skovanih tudi že kar precej šal. Najbolj legendarna je bila 98. epizoda serije Seinfeld, ki je leta 1995 v angleškem jeziku popularizirala izraz »regifter« (darovalec podarjenih daril, op. p.) oziroma »regifting« (podarjanje prejetih daril, op. p.). Junaki Seinfelda so se precej zgražali nad znancem, ki je podarjeno darilo preprosto podaril naprej, a tri desetletja kasneje praksa »regiftanja« ni več tako sporna. 

Ankete na zahodu celo razkrivajo, da darila naprej podarja bistveno več ljudi, kot si mislimo na prvi pogled. Ker vse več mladih prisega na kupovanje rabljenih predmetov in stvari iz druge roke, pa je podarjanje daril naprej postalo tudi nekakšna ekološka izbira. Vsekakor bolj, kot da darilo, ki nam ni bilo všeč, samo zavržemo. 

In čeprav se o »regiftanju« danes ne govori več tako slabšalno, strokovnjaki s področja bontona priporočajo, da se pri tovrstni praksi še vedno držimo določenih pravil, ki bodo poskrbela, da se s podarjanjem daril naprej ne bomo osmešili ali razjezili in odtujili prijateljev in sorodnikov. 

Glavno in zlato pravilo je nedvomno, da podarjenega darila ne »vrnemo« nazaj osebi, ki nam ga je prvotno podarila. Že res, da nastopijo situacije, ko bi to najraje naredili (ko ti denimo nekdo podari nekaj brezveznega, kar je očitno sam nekoč prejel v dar), a če želimo ohraniti vsaj nekaj dostojanstva in ne razjeziti obdarovanca, je dobro, da ne pozabimo, od kod in koga je darilo v prvi vrsti prišlo.

Nekateri si tovrstne stvari zapišejo v beležko, spet drugi pa imajo za neposrečena darila rezervirano škatlo ali zaboj, v katerega jih pospravijo, dokler ne pride priložnost zanje. Na takšna darila tudi nalepijo samolepilne listke in nanje napišejo kdaj in od koga so jih dobili, kar prepreči, da bi v prihodnje darilo romalo v napačne roke. 

Ankete razkrivajo, da podarjena darila naprej podarja mnogo več ljudi, kot si mislimo. Foto: Shutterstock

Strokovnjaki za bonton prav tako poudarjajo, da podarjajmo samo darila, ki še niso bila uporabljena, niso poškodovana in nimajo znakov uporabe ter so v originalni embalaži (oziroma še imajo etikete, če gre za modne kose). To še posebej drži za kozmetiko in živila, saj imajo te stvari rok trajanja in se začnejo kvariti ali se celo kontaminirajo, ko jih odpremo.

Ne bom pozabila, kako je znanec za rojstni dan, ki ga praznuje februarja, za darilo prejel božične dobrote s pretečenim rokom trajanja, božični kos vakuumiranega pršuta pa je celo že plesnel. In ne, ni šlo za nesrečno napako, ampak za čisto nonšalanco darovalca. 

Če ste torej prejeli bombonjero, ki ji bo kmalu potekel rok trajanja, ali pa kremo, jo enkrat preizkusili in ugotovili, da vam ni všeč, teh stvari raje ne podarjajte naprej, kot da so nove. Lahko pa jih donirate nekomu, ki jih potrebuje bolj kot vi, vendar bodite iskreni in mu povejte, da ste stvar že odprli in preizkusili. Tako boste osebi dali priložnost, da sama presodi, ali bo stvar sprejela, in se ne bo počutila izigrane. 

Nekoliko drugače je s starinami, vintage oblačili in modnimi dodatki ali predmeti iz druge roke, ki so zadnja leta izredno priljubljeni. Če se odločimo podariti te, jih namenimo ljudem, ki že sami cenijo takšne reči. Prav tako bodimo iskreni glede njihovega porekla.

Namesto da si izmišljujemo, da so nove in da smo jih kupili, a izgubili embalažo in etikete, povejmo, da se nam je zdel kos res dragocen in kot nalašč za naslovnika. Enako velja za lepe predmete iz naše osebne zbirke, ki bi jih radi podarili naprej. Ljudem, ki se zavedajo vrednosti dediščine, bodo takšne stvari pomenile veliko, sploh, če bomo zraven tudi razložili ozadje darila. 

PREBERITE ŠE -> Skrita sporočila priljubljenih božičnih rastlin (nekatere v vaš dom prinašajo srečo)

Če si ne želite prislužiti naziva največjega skopušnika, ne podarjajte naprej cenenih reprezentančnih in sponzorskih daril, ki z logotipi in napisi razkrivajo svojo naravo. Če niso razveselila vas, je mala verjetnost, da bodo ob posebnih priložnostih presenetila vaše bližnje. No, morda jih bo presenetilo, kako stiskaški in malomarni ste, ne bodo pa ob tem začutili vaše naklonjenosti ali hvaležnosti. 

Ključno pravilo, kako podariti podarjeno darilo in pri tem ne izpasti kot ničvredna oseba, je, da imamo še vedno v mislih naslovnika. Ko dobimo darilo, ki nam ne bo prišlo prav, razmislimo, ali bi komu od naših bližnjih narisalo nasmeh na obraz. Če da, potem ga podarimo tej osebi, če ne, pa ga raje donirajmo.

In namesto, da ga v isti darilni vrečki ali papirju porinemo v roke novega lastnika, posvetimo nekaj truda zavijanju, tudi s tem naredimo razliko. Čeprav za darilo, ki je že v naši lasti, nismo odšteli denarja ali dodatnega časa, lahko vanj vseeno vložimo nekaj lastne energije. 

Izbiranje in podarjanje daril ni nujno stresna tradicija, kot je prikazana v božičnih filmih. Pogosto nam zanjo niti ni treba zapraviti veliko denarja, saj je pozornost tista največja dragocenost, ki jo lahko namenimo ljubljenim osebam. Zato postojte za trenutek in pomislite nanje, ko jim boste izbirali letošnja praznična darila, ne glede na to, od kod jih boste vzeli.  

In če ste eden tistih biserov, ki trmari v odločitvi, da ne podarja daril (in jih po možnosti prav rad sprejema v dar), v branje priporočam kolumno dr. Vesne V. Godina, ki preprosto in jasno razloži, zakaj je obdarovanje že od pamtiveka ena najpomembnejših tradicij za preživetje človeštva in zakaj je tudi v 21. stoletju izredno pomembno, da sodelujemo v njej, četudi smo antipotrošniki.