FOTO: Vrata družinske hiše nam je odprla priljubljena ljubljanska gostinka
"Res mi je všeč, da se v naši hiši ljudje dobro počutijo. Da pridejo sinovi ali pa hčerkini prijatelji in sošolci k nam domov in so skorajda vsako popoldne pri nas. Vrata so vsem odprta. Všeč jim je igralnica s plezalno steno, pa trampolin zunaj na vrtu. Že večkrat se je zgodilo, da sva najina otroka odpeljala na popoldanske dejavnosti, v hiši pa so ostali še štirje otroci. Se z možem spogledava in rečeva 'pa saj nobeden od teh ni najin'," v smehu pove Darja Končarevič, ki je na obisk povabila tudi nas.
Darja je vodja štirih ljubljanskih gostinskih lokalov (dveh kavarn Bazilika in Idealist ter dveh solatnih barov Bife). Povsod je rdeča nit okusna in zdrava ponudba, ki vedno znova prepriča redne stranke. Je tudi avtorica dveh knjig, Toplo priporočam in Vsi za mizo, za kateri težko rečemo, da sta le kuharski, saj nas avtorica v njih navdihuje tudi za prijetna druženja s prijatelji.
V družbi je znana po tem, da rada gosti, da se rada zadržuje v kuhinji in zato ni nič čudnega, da je prav kuhinja osrednji prostor hiše, kjer z družino živi 13 let. Njihov dom je malce ven iz Ljubljane, kar je bilo za dekle, ki prihaja z Viča, kar sprememba, prizna. Tudi na boljše - eden od mnogih plusov je recimo bližina narave. »Tu se res dobro počutimo.«
Kaj najbolj cenite v svojem domu?
Ta naš prostor nam omogoča res veliko stvari, je fleksibilen za druženja, kuhanja, tukaj vedno praznujemo božič in ostale praznike. Pa čeprav so se tudi prijatelji zdaj preselili na večje, se še vseeno radi dobimo pri nas. Zagotovo k temu prispeva tudi to, da imamo res radi obiske.
Znotraj doma mi je tako najbolj všeč, da je prostoren in mi omogoča, da gostim vse meni ljube ljudi, ki jih rada povabim k sebi.
V resnici pa v svojem domu najbolj cenim družino. Na koncu je družina tista, ki naredi dom.
PREBERITE ŠE -> Tako živi pevka Regina Kogoj, pokazala nam je svoj dom, kjer tudi ustvarja
Vas kaj posebno moti?
Glede na to, da smo izven Ljubljane, so prometni zamaški največji problem. Znotraj hiše bi težko kaj izpostavila. Seveda so malenkosti, ki ti gredo na živce. Hiša je stara, kar ima svoje prednosti in tudi slabosti. Ko smo se preselili, je hiša funkcionirala, ni bila potrebna celotna prenova in sva jo minimalno spreminjala. Kasneje smo si naredili kuhinjo in ostale prostore po svojem okusu. Dnevna soba je bila najprej res prevelika in mi, ker prihajam iz majhnih okolij, ni bilo prijetno, zato sem dogradila steno. To je bilo vsem čudno, saj vsi podirajo stene, jaz pa jo dodajam. Ja, dodala sem jo in se takoj bolje počutila.
Na eni točki smo želeli menjati tla, saj zelo definirajo interier, stara so 40 let in ustvarijo rustikalen pridih. Kar je po eni strani spet plus in tudi minus. Na koncu smo se odločili, da seveda morajo ostati in so nekaj boljšega v tej hiši. Terakota pozimi deluje toplo in poleti hladno, kar je odlično. V tem spodnjem prostoru imamo le en radiator, ki ga prižgemo, samo ko je zunaj res, res mrzlo, in kamin. Tega kurimo ves čas.
Kakšen je bil vaš proces pri opremljanju? Ste se ga lotili z užitkom ali raje prepustili komu drugemu?
Moja prijateljica Špela je notranja oblikovalka in arhitektka in mi je veliko pomagala. Načrtovanje in razmišljanje je seveda užitek, sam proces pa vsi vemo, da je velikokrat eno samo trpljenje (smeh). Če se razgledamo po hiši, morda deluje kot neka celota, a se vidi moj miks stilov. Zase namreč ne morem reči, da sem velika oboževalka modernega sloga, ali da prisegam na retro ali pa art deco. Nič od tega konkretno. Pa hkrati vse. Kakšen detajl v kuhinji denimo deluje industrijsko, zraven pa so elegantni kosi v medenini ali marmorju.
Zelo rada iščem kose, najdem enega, drugega in tretjega in potem jih s pomočjo obrtnikov združimo v neko pohištvo. Opremila sem namreč že veliko lokalov, kar je zahtevalo nekaj kreative, da smo z manj denarja naredili velik učinek. Rada si zamislim kose, ki mi jih potem obrtniki naredijo, kot je na primer kavč. Že res, da gre za to veliko časa in nekega angažmaja, a v tem uživam.
PREBERITE ŠE -> Tako živi Manja Stević, razkrila nam je kotičke svojega ljubljanskega doma
Na kateri kos ste najbolj ponosni oziroma vam je najbolj všeč?
Jedilna miza se mi zdi zelo pomembna za naš način življenja. Izdelati sem jo dala v Studio Drevo in je nepravilne oziroma organske oblike. Lahko jo raztegnemo za pol metra ali pa še za en meter in na koncu je lahko res gromozanska. Ta fleksibilnost mi je res všeč, saj mi je pomembno tudi, da ko smo sami štirje za mizo, da smo malo bolj skupaj.
Zagotovo pa ne morem mimo raznih kuhinjskih detajlov, od posod, krožnikov do kozarcev. Zelo ljube so mi posode Dansk, ki sem jih v ročni prtljagi prinesla iz New Yorka. Kupila sem jih v MoMI, Muzeju moderne umetnosti. Res sem bila vesela, ko sem jih zagledala.
Nasploh sem rahlo obsedena s tem, da na potovanjih kupujem krožnike, kozarce … Teh se je že toliko nabralo, da bi morala začeti predajati naprej. Rada hodim tudi na bolšjaka in v Center ponovne uporabe.
Zagotovo ima vaš dom kakšno zanimivo zgodbo. Jo delite z nami?
V tej hiši sta odraščala moja dobra prijatelja, brat in sestra. Njuna družina je hišo prodala enemu gospodu, ki je bil tu štiri leta in od njega smo potem kupili to hišo, v katero sem jaz kot najstnica večkrat že prišla na kakšen žur. In zdaj smo mi tu, ta prijateljica iz otroštva pa je točno ta notranja oblikovalka, ki mi je izrisala kuhinjo in na novo modernizirala svojo hišo. Zanimiv krog se je sklenil.
Sicer pa ima hiša razmeroma bogato zgodovino, v dobrih štiridesetih letih, odkar stoji, so številni prostori doživeli kar nekaj preobrazb, v zadnjem času je drvarnica recimo postala naš mini spa.
Kako bi bil videti vaš sanjski dom ali ste z družino morda že v njem?
Zdaj trenutno mi je tu res fino in ne razmišljam o nekih perfekcionizmih, ki jih v resnici ni. Tu mi res ustreza. Smo blizu mesta, hkrati pa imamo prednosti narave. Všeč mi je, ker ima hiša zgodbo in zgodovino, prvi lastniki niso varčevali z materiali, kar se še danes pozna. Pri zunanji arhitekturi pogledam malo čez prste, notri pa mi je všeč, tudi pogled čez vrt na travnik je super.
