Zakaj ne bi še vsi drugi služili popoldne kot zdravniki
Spoštovani,
pred kratkim ste pisali o zdravnikih, ki poleg službe v javnem sektorju opravljajo še popoldansko delo. Mene pa zanima, kako je z dovoljenji za popoldansko delo pri ostalih poklicih v javnem sektorju.
Na primer pravniki bi lahko imeli odprt popoldanski s.p. za pravne nasvete oziroma sestavljanje vlog za sodišče, zastopanje strank ipd. O tem namreč ne slišimo ničesar in ne vem, ali sploh obstaja, čeprav imajo bistveno nižje plače od zdravnikov že zato, ker niso upravičeni do nobenih dodatkov (za pripravljenost), in nimajo dela popoldan, dežurstev …
Lahko torej tudi ostali zaposleni v javnem sektorju opravljajo popoldansko delo, da si izboljšajo svoj finančni položaj? In ali poleg soglasja delodajalca obstajajo še kakšni drugi posebni pogoji za to?
Lep pozdrav,
Bralka
Trenutna zakonska ureditev za javni sektor je slaba
Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Za javni sektor veljajo podobna pravila glede konkurenčne prepovedi kot za zasebni sektor, saj zakon o javnih uslužbencih določa, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je ta dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, pa tudi, če bi opravljanje take dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela, ter če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne, ali če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Če javni uslužbenec meni, da bi lahko bila dejavnost, ki bi jo začel opravljati popoldne (denimo kot samostojni podjetnik za pravno svetovanje ipd.) v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, in bi ta lahko vplivala na nepristransko opravljanje dela ipd., mora to sporočiti predstojniku, predstojnik pa potem s sklepom prepove opravljanje take dejavnosti.
Dolžnost sporočanja in druge omejitve sicer ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
PREBEROTE ŠE --> Izpoved bralke: Mož je upokojeni zdravnik in ni mi jasno, od kod danes zdravnikom bajni denar
Če povzamem - javni uslužbenec lahko načelno opravlja tudi popoldansko delo kot zasebnik, a le če presodi, da s takim delom delodajalcu ne bi predstavljal konkurence, škodil njegovemu ugledu ipd. Določilo je precej ohlapno, saj javnemu uslužbencu dopušča, da subjektivno presoja, kdaj bi s svojim delom delodajalcu povzročal konkurenco, in če se odloči, da bi bilo fino, da bi s popoldanskim delom še malo zaslužil, bo pač presodil, da s tem delom delodajalcu ne predstavlja konkurence.
Sam menim, da je trenutna zakonska ureditev slaba, saj bi moral imeti delodajalec v javnem sektorju večja pooblastila glede odločanja o tem, kaj, kako in koliko lahko njegov delavec dela popoldne. To pa predvsem zato, ker je tu v igri javni denar in se zato od javnih uslužbencev pričakuje, da se maksimalno posvetijo kvalitetnemu opravljanju svojega dela v javnem interesu.
