Šele po enem letu, odkar sva se dobivala, mi je priznal, da je poročen
Pozdravljeni,
prosila bi vas za nasvet o mojem odnosu do moških, vedno bolj sem namreč razočarana and njimi.
Ko sem bila prvič zaljubljena, sem bila zelo srečna. Imela sem 25 let. Kmalu pa se je izkazalo, da fant ni imel enakih čustev do mene. Po treh mesecih je odšel brez pojasnila.
Potem sem spoznala drugega. Po enem letu mi je povedal, da je poročen. Intimnih stikov nisva imela. Ostala je bolečina.
Potem je prišel tretji. Pri njem si sploh ne dovolim, da bi ga spoznala, bojim se, da me bo razočaral.
Naj še povem, da sem vse tri spoznala prek interneta. Po prvem zmenku sem panična, ker bi rada, da bi se takoj zaljubila. Kako naj se rešim razočaranosti?
Bralka
Dobro bi bilo, da razrešite svoje strahove s strokovno pomočjo
Odgovarja:
Alenka Berlot Košiček
Svetovalka za partnerske odnose, za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Ugotovim lahko, da imate težave v odnosih z moškimi, da vam še ni uspelo z nikomer ustvariti uspešne zveze in si zelo želite partnerja, ki bi vas ljubil. Žal niste napisali ničesar o sebi, o družini, iz katere izhajate, o otroštvu, kako ste doživljali ljudi okoli sebe, predvsem starše, pozneje pa še druge, s katerimi ste imeli stik. Za odnos, ki ga razvijemo do sebe in drugih – seveda tudi do nasprotnega spola – je najpomembnejša naša primarna družina. Kako ste se počutili med vrstniki v šoli, ste imeli prijatelje ali ne. Marsikaj bi še morala vedeti o vas, da bi bil lahko moj odgovor določnejši. Tako lahko le poskusim z branjem med vrsticami.
Obvladuje vas strah pred moškimi in pred ljubeznijo, torej strah pred spolno ljubeznijo, hkrati pa si je želite, kar je seveda povsem naravno. Da lahko to uresničimo, moramo najprej sprejeti sebe in se imeti radi. To pomeni tudi zavedati se, da nismo popolni, si znati oprostiti napake in se truditi za osebnostni razvoj, torej da se dobro počutimo v svoji spolni vlogi. Pomemben je razviti občutek lastne vrednosti, da se v odnosih do drugih ne podcenjujemo pa tudi precenjujemo ne.
Zdi se mi, da je to tudi vaša težava, da ne zaupate sami sebi kot ženski, ki je vredna ljubezni. Morda nikoli niste doživeli starševske ljubezni in je ljubezen na splošno za vas neznanka. V življenju se vedno bojimo tistega, česar ne poznamo. Če ne zaupate sebi, ne zmorete zaupati drugim. Morda imate slabe izkušnje z očetom, ki jih nezavedno prenašate na ves moški spol. Vaše vedenje bi bilo lahko posledica alkoholizma ali nasilja v družini, prav tako je mogoč vzrok spolna zloraba.
To, da iščete partnerje izključno prek interneta, pove, da se bojite vsakega osebnega stika. Doslej niste imeli z nobenim moškim partnerskega odnosa, ki vsebuje tudi telesno zbližanje, vsaj iz vašega pisanja to ni razvidno. S prvim ste bili le tri mesece, bili ste srečni, a žal niste napisali več o odnosu. Drugi moški, s katerim ste se dobivali, je bil nepošten, ker vam ni že na začetku vajinega sestajanja povedal, da je poročen.
Obe izkušnji, recimo jima slabi, imata za vas prevelik pomen. Nobenega vzroka ni, da bi nad moškimi kar obupali. Vzroki za tak odziv bi lahko bil le v vaši preteklosti. Razumem vašo željo po ljubezni, vendar morate moškega, s katerim imate stik le prek interneta, najprej spoznati, vzpostaviti osebni stik, začutiti, ali se sploh privlačita, in na tem temelju nadaljevati odnos. Ko vstopamo v odnos, vedno tudi nekaj tvegamo, in prav tega se neizmerno bojite.
Moj odgovor na vaše pismo lahko uporabite le kot iztočnico za premišljevanje o svojih težavah, da pa bi jih lahko začeli reševati, vam svetujem, da si poiščete strokovno pomoč.
