Šele ko sva dobila otroka, sem spoznala, kakšen je v resnici moj mož
Pozdravljeni,
z možem sva mlad poročen par. Imava majhnega otroka. Živiva na svojem. On je nekaj let starejši od mene. Med nama pa že močno škripa.
Na začetku skupne poti nama je bilo zelo lepo. Mož je kazal veliko naklonjenosti, ki mi je prijala. Bila sva v vsem enakopravna. Po rojstvu otroka pa so se stvari začele spreminjati. Res je, da sem takrat posvečala veliko pozornosti novorojenčku in manj možu. Prej tako močna vez se je začela rahljati. Vedno kasneje je začel prihajati iz službe, jaz pa sem bila polno zaposlena z otrokom.
Po nekako enem letu sem si želela, da bi mož prevzel več skrbi zanj, vendar se je izkazal za nedoraslega tej nalogi. Otroka nisva dala v vrtec, tako da sva po svoje ostala sama, otrok in jaz. Pri vzgoji možu ne morem zaupati in ga težko spustim k njemu. Želje po spolnosti enostavno nimam več, zaradi česar se stalno pritožuje.
Kmalu se bom morala vrniti v službo in imam občutek, da bo vse breme družine padlo name. Namesto da bi imela trdnega in odgovornega partnerja, na katerega bi se lahko zanesla, imam nezrelega fanta, ki ni dorasel partnerski vlogi.
Moj oče je bil glava družine in mati se mu je podrejala. O enakopravnosti ni bilo govora. In vendar njun zakon še danes deluje. Kaj je narobe v mojem zakonu?
Prosim, pomagajte,
Bralka
Bodite odprtega duha in prevzemite svoj del odgovornosti za nastali položaj
Odgovarja:
Samo Babuder
Psihoanalitični psihoterapevt.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Moderna družina se spopada s številnimi izzivi, ki jih prinaša sodoben način življenja. Odnosi v njej so izpostavljeni vedno novim preizkušnjam, za reševanje katerih ne obstajajo že napisani recepti. Razumljivo je, da se sprašujete, zakaj zakon vaših staršev deluje in kaj je bilo nekoč drugače ter zakaj v vašem škripa. A družba in odnosi v njej se spreminjajo, in to vedno hitreje. Ko nam v sedanjosti ne gre, pogosto pomislimo na stare dobre čase; vendar je nostalgične občutke bolje zamenjati za trezen premislek in pogled v prihodnost.
Ste se pripravljeni vrniti v čas neenakopravnosti med spoloma? Najbrž ne. Dolgo pot je bilo treba prehoditi, da ste si ženske priborile današnjo raven pravic, in poti nazaj ni več. Vendar napredek ne pomeni nujno izboljšanja razmer in vsak v sebi nosi nekatere pasti. Ena izmed njih se nanaša na moški spol. Patriarhat je v svojih izdihljajih in sodobni moški mora na novo opredeliti svojo vlogo. Pri tem ima nemalo težav in njegova zmedenost je razumljiva.
Nekoč je sin opazoval svojega očeta in se od njega učil. Ta mu je bil primarni vzor. Danes sinove učita televizija in internet in na voljo je množica mnogokrat dvomljivih vzornikov. Nekoč trdo vzgojo je nadomestila permisivna vzgoja, položaj očeta je izgubil veljavo, glava družine pa ima vedno bolj žensko podobo. Ni čudno, da se pritožujete, da imate nezrelega moža.
V takšnih razmerah mlad oče pogosto niti ne ve, kako naj vzgaja. Pravite, da svojega težko spustite k otroku. Si predstavljate svojo mamo, da svojemu možu česa takega ne bi dovolila? Vaš mož se posledično počuti zapostavljenega in ni čudno, da beži od svoje družine. Verjamem, da s tem ni zadovoljen in bi si želel imeti pomembnejšo vlogo v družini. A ne ve, kako.
Želje po spolnosti (z možem) nimate več: od kod pa naj bi jo črpali? Od moža, ki ga doživljate za nezrelega in nedoraslega vlogi, ki mu pripada? To ni več princ na belem konju, v rokah katerega bi se počutili varno in ljubljeno.
Vprašajte se tudi glede svoje navezanosti na otroka. Morda se v njej skriva vaša pretirana potreba po nadzoru. Zakaj ga niste dali v vrtec? Ali pa ste morda iz svoje primarne družine prinesli vedenjske vzorce, ki so obremenjeni z nepredelanimi odnosi do vaše matere?
Vprašanj glede vašega položaja je kar nekaj. V uvodu sem napisal nekaj splošnih misli o vlogi moškega spola, a pogledati bi bilo treba globlje v dinamiko doživljanja vašega moža in »prtljago«, ki jo je prinesel s sabo. Sama bosta verjetno težko prebrodila vajine težave. Na vajini poti je mnogo čeri. Predlagam, da se oglasita pri strokovnjaku za partnerske odnose. Bodite odprtega duha in prevzemite svoj del odgovornosti za nastali položaj. Verjamem, da v partnerju vidite glavni problem, vendar je že tako, da lastne napake sami najteže prepoznamo. Srečno!
