Pozdravljeni,

z veseljem berem vaše odgovore. Nisem si mislila, da vam bom tudi sama kdaj pisala, pa vendar življenje piše svoje zgodbe.

Ujeta sem v odnos, v katerem se mi vedno bolj zdi, da me partner čustveno izkorišča, mogoče celo zlorablja, če ni to premočna beseda. Če ne naredim točno tako, kot si je zamislil, in to taisto sekundo, postane jezen in začne name kričati in me zmerjati z besedami, kot so »kako si neumna« ali »vse narobe narediš«, pa tudi zmerljivka »budala« je že kdaj priletela od njega.

Tudi po nekaj tednov zna popolnoma molčati in me ignorirati, ker da nisem bila dovolj ustrežljiva. Naj se trudim še ne vem kako, sem vedno v krču, da bo gotovo našel kaj, kar bo potegnil na plan in me zaradi tega poniževal.

Utrujena sem na smrt, a si ga ne upam zapustiti. No, tudi nimam kam, ker sem finančno odvisna od njega. Otrok nimava, pa tudi najmlajša nisem. Če priznam, ga imam še vedno rada, saj včasih je bil pozoren in prijazen do mene, a zdaj že dolgo ne več.

Imate kak nasvet? Hvala. Ne bi se podpisala. 

Bralka

Odgovarja Melita Kuhar, strokovnjakinja za odnose

Tega si ne smete več dovoliti

Spoštovani,

hvala za vaše pismo. Težko je brati zgodbo, v kateri je polno nasilja, kar vaša zagotovo je. Verjamem, da ko nekdo reče nasilje, vsi najprej pomislimo na fizično. Tega očitno (še) ni, a vse druge vrste ste ...