Očetova prijateljica bi se po njegovi smrti rada dokopala do njegovega premoženja
Pozdravljeni,
nedavno mi je umrl oče. S sestro sva dedinje poleg očetove prijateljice, s katero sta bila skupaj okrog deset let. Oče je pred smrtjo kupil stanovanje in avto, privarčevanega pa je imel tudi nekaj denarja, saj je imel lepo plačo. Prijateljici je nudil veliko potovanj, kosil in daril, skratka, vse čas jo je podpiral. Ker je imela minimalno plačo, zahteva zdaj po njegovi smrti večji delež očetovega premoženja in trdi, da je prispevala k nakupu avta ter k očetovim prihrankom.
Gospa ima sicer že svojo hišo in dva sinova iz prejšnje zveze, z očetom nista živela skupaj, samo občasno je prespala pri njem. Vendar si zdaj vseeno močno prizadeva, da bi se okoristila, čeprav je očitno mojega očeta izkoriščala že vsa leta, ko je bil še živ.
Prosim vas za nasvet. Kako se lahko tudi v Sloveniji dogaja, da pridejo takšne ženske na nepošten način do premoženja, ki ga niso ustvarile same, in izigrajo partnerjeve lastne otroke? Kako lahko s sestro ukrepava?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Bralka
Če nista živela skupaj, ne more zahtevati nujnega deleža
Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Tovrstnih žensk, ki jih omenjate, še zdaleč ni malo, v praksi pa se jih je prijel posrečen izraz »sponzoriranke«. Gre za gospe oziroma gospodične, ki gospodom nudijo take ali drugačne usluge v zameno za to, da od njih pridobijo določeno premoženjsko korist.
Včasih gre pri tem le za navadno »trgovino«, ki vključuje take ali drugačne storitve »sponzoriranke« (tudi seksualne) v zameno za pridobitev materialnih koristi. S tako »trgovino«, če odmislimo njeno etično vprašljivost, načelno ni nič narobe, vse dokler niso zaradi nje prikrajšani sponzorjevi (zapustnikovi) zakoniti dediči. V tem slednjem primeru pa lahko zadeva postane izrazito problematična in tudi pravno sporna.
V vašem primeru mi je pozornost vzbudila navedba, da gospa z vašim očetom ni živela skupaj, kar pomeni, da med njima sploh ni obstajala zunajzakonska skupnost. Sodna praksa je namreč že večkrat izrekla, da je prav skupno gospodinjstvo bistveni element zunajzakonske skupnosti. Če partnerja ne živita skupaj, pa ne moremo govoriti o zunajzakonski skupnosti. Iz tega izhaja, da v primeru, če oče ni zapustil oporoke, gospa sploh ne izpolnjuje pogojev za nujno dedinjo in po njem ne more zahtevati nujnega deleža.
Edino, kar bi lahko gospa zahtevala, je izločitev njenih morebitnih vlaganj iz zapuščine (konkretno prispevkov za nakup avta oziroma za očetove prihranke), kar pa bo seveda morala tudi ustrezno dokazati, denimo s kakšnim pisnim dokumentom (pogodbo z očetom, njegovo pisno izjavo, ali v odsotnosti tega, s pričami). Vaše ukrepanje pa naj se usmeri v zanikanje njenih trditev. Tudi vi lahko denimo s pričami dokažete, da to, kar gospa trdi glede njenih prispevkov, ne drži.