Obrtnik nas je obupno izkoristil, slabo je opravil delo, ceno pa zasolil
Pozdravljeni,
jaz imam pa vprašanje glede tega, kako se lotiti čedalje bolj nemarnega obnašanja obrtnikov v naši državi? Znano je, da so zelo nezanesljivi, čedalje bolj dragi, neprofesionalni, ne odzivajo se na reklamacije ipd.
Nedavno smo imeli primer serviserja peči, ki nam je za pol ure dela zaračunal 100 evrov, ko pa nam je peč čez mesec dni nehala delati (in to tik pred kurilno sezono), je enostavno ignoriral naše klice. Grozno.
Kako ukrepati? Z odvetniki, inšpektorji, ali kako drugače?
Hvala.
Bralka
Primanjkuje dobre konkurence
Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo vprašanje. Problematika neprofesionalnega obnašanja obrtnikov je v Sloveniji kronična in globoko zakoreninjena, pri čemer naj že kar takoj poudarim, da tudi pri njih seveda obstajajo izjeme, ki delajo dobro, korektno in profesionalno, a je takšnih žal čedalje manj.
Razlogov, zakaj je situacija z obrtniki takšna, kakršna je, je precej. Najprej je tu ekonomski razlog - povpraševanje pri številnih izmed njih presega ponudbo, zato se njihove cene stalno višajo. Zaradi tega nekateri izmed njih, še zlasti tisti brez osnovne poslovne in tudi srčne kulture, postajajo čedalje bolj arogantni in neprijazni do svojih naročnikov.
Če je bilo treba za pol ure dela serviserja kurilnih peči pred 20 leti odšteti 30 evrov, se zdaj njihove cene gibljejo med 80 in 100 evri, kar predstavlja kar 300-odstotno povišanje!
Situacija je postala abotna do te mere, da so obrtniške tarife marsikje presegle celo tarife zdravnikov, odvetnikov in univerzitetnih profesorjev, ki so v svoje znanje vložili tudi 20 in več let študija ter različnih specializacij in izpopolnjevanj, medtem, ko pri obrtnikih zadošča že srednja šola in mojstrski izpit. Ne razumite me narobe, nikakor ne podcenjujem njihovega dela. Daleč od tega. Vendar pa taka razmerja niso normalna in jih ne boste našli nikjer drugje v Evropi.
Rešitev vidim v tem, da bi v Sloveniji svoja podjetja odprli številni obrtniki iz tujine (tako iz članic, kot tudi iz nečlanic EU), pri čemer bi morala država poskrbeti za občutno zmanjšanje administrativnih ovir za njihovo delovanje. S tem bi se trg obrtniških storitev normaliziral, vzpostavila bi se zdrava konkurenca, cene bi postale znosnejše in sprejemljivejše za državljane.
Druga stvar, ki bi jo bilo treba narediti, bi bilo bistveno strožje sankcioniranje njihovega neprofesionalizma. Res je, da v našem pravnem sistemu obstajajo ustrezni mehanizmi za sprožitev postopkov reklamacij (uveljavljanje očitnih napak, skritih napak, dodatno še vložitev odškodninskih zahtevkov ipd.), ki jih vsekakor priporočam, še posebej, če gre za večje nepravilnosti, a gre tu bolj za individualne ukrepe, ki sistemskega problema z obrtniki ne bodo odpravili.
Prav tako se ne gre zanašati na delovanje inšpektorjev, ki jih je enostavno premalo, da bi lahko učinkovito ukrepali, kaj šele pripomogli k sistemski rešitvi tega problema.
Osebno menim, da bi bilo najbolje, da bi Obrtna zbornica Slovenije pridobila dodatna pooblastila, in sicer taka, v skladu s katerimi bi v primerih ponavljajočih se ali/in hujših kršitev (kar bi vključevalo tudi neprimerno komunikacijo s strankami) obrtnikom izrekala visoke denarne kazni, v najhujših primerih pa bi lahko predlagala celo prepoved njihovega delovanja in izbris njihovih storitev in podjetij iz registrov.
Tako bi počistila svoje vrste, kar bi bilo nedvomno v interesu vseh. Sama bi ohranila ugled, trg in država bi se znebila nekvalitetnega obrtniškega kadra, državljani pa bi bili končno deležni takih storitev, ki si jih zaslužimo.
