Spoštovani, 

obračam se na vas v prošnji za nasvet. Star sem 47 let in že tri leta v zvezi z 11 let mlajšo lepo in postavno partnerko, s katero sva se spoznala po koncu moje prejšnje zveze, iz katere imam dva prekrasna sinova. S prejšnjo partnerko sva bila skupaj zelo dolgo, a sva se odtujila. Imela sva vse več težav in uteho sem poiskal pri drugih ženskah, a me je nezvestoba začela razžirati in odločil sem se končati zvezo ter začeti znova in stoodstotno pošteno. 

Novi partnerki sem zaupal čisto vse (tudi nelepe stvari, ki sem jih počel), ampak sem ji obljubil zvestobo in tega se tudi držim. Svoj življenjski slog sem spremenil, poskrbim, da nova partnerka ve za vsak moj korak (ima dostope do mojega telefona, maila ...), skratka pred njo nimam nobenih skrivnosti. Zaposlil sem jo tudi v svojem podjetju in dela poleg mene v pisarni. 

Zadnje dve leti je postala zelo ljubosumna, neprestano me sprašuje, ali si dopisujem s katero drugo, ali sem jo kdaj prevaral in želi vedeti, ali so ob meni privlačne ženske. Ko sem na službeni poti, me pogosto kliče in zahteva, da vklopim kamero, da preveri, ali sem res sam v vozilu. Vedno ji ugodim in ji vse pokažem, da bi jo le pomiril, a še vedno je polna dvomov vame. 

Zadnje čase, ko se zjutraj zbujava, odklanja moje dotike, pa tudi spolnih odnosov nimava več tako pogosto, le še enkrat na teden. 

Zaradi njenega neprestanega obsojanja in dvomov sem postal bolj razdražljiv. Zelo me moti, da že navsezgodaj zjutraj poslušam, kaj vse je narobe z mano (napada me, da česa nisem naredil, in me pošilja naokrog). Najin odnos so postali ukazi, nič več ni nežnosti, objemov, poljubov. Ko si vzameva čas zase, da greva kam ven, pa je velik problem, če me katera pogleda. Tudi če jaz nenamerno pogledam kakšno žensko, naredi celo paniko. Prišlo je tako daleč, da mi ne pusti niti v tiste trgovine, v katerih ve, da delajo privlačne prodajalke.  

Imam občutek, da mi želi vedno samo ukazovati, kaj naj počnem in kako naj se spremenim, sama pa pri sebi ne vidi nobenih napak (predvsem me zelo zmotijo psihični izpadi njenega strahu, kot da je ne ljubim več). Ob vsem tem sem se začel zapirati vase in sem raje tiho, kot pa da bi se prepiral, tako da je med nama občutek hladnosti. 

Zdi se mi, da so stvari resnično prišle tako daleč, da ne vem, kako naprej. Še vedno jo ljubim iz vsega srca in sem ji zvest, moji otroci so jo zelo lepo sprejeli, ampak mislim, da ima ona velike težave s posesivnostjo. Prosim, svetujte mi, kako ji lahko pomagam oziroma kaj naj naredim, da rešim najin odnos. 

Vnaprej hvala za vaš odgovor in lep pozdrav!

Bralec 

Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose

Dragi Bralec,

Hudo mi je bilo prebrati vaše pismo in naj vam že kar na začetku povem, da je v situaciji, kot je vaša, dobro, da si kot par poiščeta strokovno pomoč, saj lahko enkraten nasvet le oriše vzroke težave in morebitne rešitve, ki bi jih s kvalitetnim terapevtom na daljši rok lažje uvedli.

V knjigi Ljubeznoslovje sem veliko pisala o ljubosumju, kjer sem razbijal prepričanje, da ljubosumje pomeni, da nam je za nekoga mar. Ne, ljubosumje je vedno odraz negotovosti in ne ljubezni ...