Kako lahko izboljšamo pogovor (tudi s starejšimi starši, kjer se najpogosteje zatakne)
Pri neprijetnih pogovorih in slabem počutju po teh je zagotovo najlažje vso krivdo prenesti na sogovornika. A vsak, ki vsaj malo gradi na osebni rasti, je že slišal, da se moramo najprej ozreti vase, pomisliti na svoje napake, ki se morda odsevajo v tem, kar nas moti pri drugih.
Zato je morda na mestu, da razmislite tudi o svojem načinu komuniciranja. Kot piše portal Pychology Today, bodimo pozorni na besede, ki jih uporabljamo. Ali se v pogovorih najdejo stavki:
- Moral bi …
- Kje si pa to slišal …
- Ko sem bil tvojih, sem …
- Dovolj si star. Se ti ne zdi, da bi lahko že …
- Pomiri se …
- Samo sprosti se in me poslušaj …
- Obljubi mi, da ne boš jezen …
- A me sploh poslušaš …
- Kaj si razmišljal, ko si …
- Nekaj ti moram povedati …
- Kolikokrat sem ti že rekel ...
Vse te besede verjetno pogosto izgovorimo, sploh ko smo razburjeni in bi sogovorniku radi nekaj dopovedali. A na tak način ne bo šlo. Jezo lahko sprostimo drugje, ne skozi odnose z otroki, partnerjem, prijatelji ali starši. Takšni začetki pogovorov, kot jih navajamo zgoraj, ne obetajo ničesar dobrega, naš sogovornik se bo avtomatično takoj postavil v obrambno držo.
Morda boste za nazaj težko ugotovili, kako pogosto vaši pogovori vsebujejo takšne stavke, a veliko lahko naredimo, če jih v prihodnje ne uporabljamo oziroma razmislimo, kako bi lahko drugače zapeljali pogovor. Prav tako je še kako blagodejno za dober pogovor prenehati s prekinjanjem z besedami lahko povem samo tole.
Kontrola lahko vodi v težave
Ključen preobrat v vaši komunikaciji s komerkoli se bo zgodil, ko boste začeli resnično poslušati. Ko boste do sogovornika pristopili povsem brez pričakovanj, brez lastnih pričakovanj, kaj mu morate predati, brez prepričevanja o svojih prepričanjih. Takrat se bodo začeli pogovori, ki nam bodo nekaj prinesli, pa naj bodo to nova spoznanja ali nova občutenja.
PREBERITE ŠE -> Zakaj opravljamo in kaj to pove o nas?
Srž problema, zakaj so nekateri pogovori lahko preprosto slabi, ali nas spravijo ob živce, je kontrola. Lahko, da smo mi tisti, ki skušamo držati kontrolo ali pa kontrolo občutimo iz obratne smeri. Ko to opustimo, se pogovor šele lahko prosto razvije. Kaj nam sporoča kontrola? Kot piše Pychology Today, gre za strah pred čustvenim nelagodjem. Z nadzorovanjem pogovora tega lažje prekrijemo in ne dopustimo odpiranja tem, ki nam niso prijetne.
Seveda se ne bomo čez noč začeli drugače pogovarjati, a že, če razmislimo o načinu, kako komuniciramo sedaj in z njim nismo povsem zadovoljni, lahko iščemo rešitve. In postopoma, z opuščanjem nekaterih navad spremenimo v nas zakoreninjene stavke v besede, ki bodo dopuščale in spodbujale bolj odprte pogovore. Morda nas k drugačnemu načinu komuniciranja spodbudi tudi to, da pomislimo, kaj smo z dosedanjim načinom dosegli v odnosih. Če ne prav veliko, potem je verjetno razmislek o spremembi na mestu.
Pri starših se vse zatakne
Povsem novo poglavje na tematiko konstruktivnih pogovorov so pogovori odraslih otrok s svojimi starši. Pogledi se lahko vedno bolj spreminjajo, odrasli otroci so izoblikovane osebnosti, ki si več ne dopuščajo ukazovanja in ugovarjanja za vsako ceno.
Razmerje s starši je verjetno eno bolj kompleksnih razmerij v našem življenju. Na začetku smo od njih popolnoma odvisni, kasneje se od njih ločimo in tudi upiramo, potem določeno obdobje življenja prijetno sobivamo, z leti pa se odvisnost lahko zamenja in oni potrebujejo našo pomoč.
Seveda, kot v vsakem razmerju, gre lahko precej drugače, a neka vsem skupna lastnost je, da si v odrasli dobi nekako ne dovolimo več, da bi starši povsem vplivali na nas. Izkušnje, ki smo jih pridobili skozi življenje, so nas verjetno naučile, da vsega, kar so nam starši predali, ni nujno verjeti oziroma živeti na način, kot so živeli oni. Takšna spoznanja lahko pripeljejo do razhajanj, sploh če starši trdno verjamejo v svoja prepričanja.
Če smo sami veliko delali na osebni rasti in znamo poslušati, prisluhniti, smo obkroženi z ljudmi, ki nam ustrezajo, je lahko v odnosu s starši drugače. Teh ne moremo zamenjati, četudi se njihov pogled na svet vedno bolj razlikuje od našega.
PREBERITE ŠE -> Hčerki Mance Košir: Naša družina je bila vedno polna odhodov in prihodov
Ravno ti pogovori so lahko izjemno kompleksni, a tudi v tem odnosu bomo veliko naredili s spremembami, ki jih omenjamo zgoraj.
Kako torej uspešno vzdrževati prijetno komunikacijo, da se po druženju s starši ne bomo počutili slabo?
Razmislimo, ali je vredno vsakič znova obujati teme, ki vodijo do prepira in se raje pred obiskom staršev pripravimo na pogovor, s katerim bomo morda o njih izvedeli kaj novega.
Čeprav smo zgoraj zapisali, da dopuščamo, da pogovor steče v smer, ki mu je namenjena, pa za druženja s starši ameriški portal Assisting Hands predlaga vprašanja, ki lahko vodijo v prijetno druženje.
Recimo:
- Na kateri dosežek v svojem življenju si najbolj ponosen?
- Kdo je najbolj vplival nate?
- Kako sta se spoznala z mamo oziroma očetom?
- Kaj te najbolj osrečuje?
- Kako je tvoja kariera izoblikovala tvojo osebnost?
- Kako si se zabaval v mladosti?
- Si v mladosti kaj treniral?
- Kdo so bili tvoji prijatelji v mladosti in kaj počnejo zdaj?
- Kakšno pričesko si nosil v mladosti in kakšna oblačila si imel najraje?
- So kateri svetovni dogodki prelomno vplivali nate?
- Katere tehnološke naprave so ti najbolj v pomoč?
To so iztočnice za prijetne pogovore s starejšimi starši. Lahko jih spoznamo v povsem novi luči, tudi oni bodo morda ob takih vprašanjih na nas gledali drugače in skozi sproščen pogovor bomo spoznali drug drugega v luči, ki nam do sedaj, zaradi vrtenja okoli enih in istih problemov, ni bila predstavljena.
