Lahko je lažen vtis o bivanju, saj sta si hčerki dr. Mance Košir, Ladeja Godina Košir in Tina Košir, kljub žareči prisotnosti njune mame (ali pa prav zaradi tega) ustvarili presunljivi in izpolnjeni življenji.
Mag. Ladeja Godina Košir je strokovnjakinja za krožno gospodarstvo, dr. Tina Košir filozofinja in učiteljica joge. Ladeja je ustanoviteljica in direktorica Instituta za krožno gospodarstvo Circular Change, že sedem let sopredseduje Evropski platformi za krožno gospodarstvo (ECESP) v Bruslju ter z različnimi državami sodeluje pri sistemskih transformacijah gospodarstev in družbe v smeri trajnosti in krožnosti.
Tina, poznavalka indijske filozofije ter učiteljica celostne joge in meditacije s Potjo navznoter, programom, ki ga je zgradila v zadnjih 20 letih (samo)raziskovanja, ponuja zavetje miru in navdiha. Pogovor z njima je pristna priča Mančinega bogatega življenja, ki z njenim odhodom ni minilo, temveč kvečjemu postaja vse bolj bogato in vse globlje.
Dragi Ladeja in Tina, hvala, ker sta si vzeli čas za ta pogovor. Na srečanje sta prišli nasmejani. Moja prva misel ob tem je bila radostna, saj čutim, da je Manca odšla točno tako, kot si je od nekdaj želela, okopana v ljubezni. In to kažejo tudi vajini pogledi. Ko se pogovarjamo, je minilo štirinajst dni, odkar Mance ni več z nami. Kako sta?
Ladeja: Počutim se, kot da sem v nekem drugem stanju. Ko se je Mančin odhod začel na horizontu nepreklicno izrisovati, ko smo že vedeli, da so njeni dnevi šteti, se je ustvaril neki brezčasni vmesni prostor brez zakonov. Zanimiv. Ko sem vstopila vanj, me prav nič več ni preganjalo. Vse, kar sem morda še dan prej imela na "seznamu", sem z lahkoto spustila. Podarili sva si besede za odhod. Moja popotnica njej je bila – pretočnost. Zdelo se mi je, da je, če si pretočen, vse – točno. In res je bilo.
Pred Mančino smrtjo je skozi nas, Manco, Tino, mene, kar teklo. Bile smo trio, s Tino vsaka na eni strani kot njeni peruti. Skozi nas so neslišno tekla sporočila, vsaj tako sem čutila, ki so me nagovarjala, naj ji pomagam vrniti se v čas, ko sem bila spočeta. Občutila sem, da bo Manca lahko poletela le, če bo spet tista Breza, nedolžno 19-letno dekle brez nazivov, funkcij, vlog. Samo čista, prostodušna, nepopisana. Takšna, kot je bila, ko sem bila spočeta jaz.
Ko sem nekaj dni kasneje gledala mrtvo Manco, ki sva jo poprej s Tino simbolno umili in jo pomagali obleči, sem ...
