Življenje izjemne Angležinje, ki je odkrila okostja dinozavrov in prispevala k razvoju paleontologije

Angležinja Mary Anning je s svojimi izjemnimi najdbami fosilov igrala pomembno vlogo pri razvoju paleontologije in razumevanju dinozavrov, ki so včasih naseljevali naš planet. Kljub temu da tako kot večina žensk tistega časa ni imela ustrezne formalne izobrazbe, pa je znala brati, zato se je do znanja iz geologije, anatomije, paleontologije in znanstvene ilustracije dokopala kar sama. Velja tudi za pionirko na področju preučevanja fosiliziranih iztrebkov.

Odkrila je okostja več vrst dinozavrov in njene najdbe so dolgo odmevale v znanstvenih krogih. Kljub temu pa so si zasluge za njeno delo pogosto pripisovali moški, ki so odkupovali njene izjemne primerke, medtem ko je ona življenje preživela v revščini. Zaradi svojega dela je zaslovela šele po smrti. Njena odkritja so pod drobnogled vzeli številni britanski raziskovalci, ki so se ukvarjali s preučevanjem Zemljine geološke zgradbe.

Iskanja in čiščenja fosilov se je naučila od očeta

Mary Anning se je rodila 21. maja 1799 v revni protestantski družini v angleškem mestu Lyme Regis. Z bratom Josephinom sta bila edina preživela otroka v družini, saj je ostalih osem otrok umrlo že kmalu po rojstvu. Njuna starša sta bila mizar in amaterski zbiralec fosilov Richard Anning in njegova žena Mary Moore.

Mary je že kot petletna punčka očetu pomagala pri njegovem delu; ta jo je naučil, kako iskati in čistiti fosile. Iskala sta jih na obmorskih pečinah blizu njihovega domovanja, prodani pa so bili v njihovi trgovini. V tistem času je namreč premožnejši sloj fosilom namenjal posebno pozornost in jih kupoval za okrasitev doma. Prodaja fosilov je tako predstavljala glavni dohodek družine Anning.

Leta 1810 je Richard Anning umrl zaradi tuberkuloze, kar je bil še dodaten finančni udarec za že tako revno družino, ki se je za povrh znašla v dolgovih. Mary se je z bratom in mamo tako še bolj goreče lotila zbiranja fosilov, trgovino pa so kmalu dopolnili še s fosili nevretenčarjev.

PREBERITE ŠE -> Življenje izjemne umetnice, ki je oblikovala Zvezdico Zaspanko in Ostržka

Njena prva pomembnejša najdba je bilo okostje ihtiozavra

Po zaslugi Thomasa Bricha, premožnega zbiralca fosilov, je družina imela zagotovljenih vsaj nekaj stalnih prihodkov. Bil je namreč tisti, ki je pokupil njihove primerke, jih prodal na dražbi, nato pa jim je podaril izkupiček denarja od prodaje.

Anningova je tekom svojega življenja v kraju Lyme Regis odkrila nekatere ostanke velikih vretenčarjev, ki naj bi izvirali iz obdobja triasa do zgodnjega jurskega obdobja in so vzbudili veliko pozornost javnosti. V davni zgodovini naj bi bilo namreč to območje potopljeno, s fosili bogat apnenec pa je služil kot dokaz obstoja nekaterih živalskih vrst iz preteklosti.

Do prve pomembne prelomnice v Maryjinem življenju je prišlo leta 1811, ko je njen brat naletel na nenavadno fosilizirano lobanjo, Anningova pa je nato skrbno izkopala še dobrih pet metrov dolg obris pripadajočega okostja.

Znanstveniki sprva niso vedeli, za katero bitje gre. Najprej so mislili, da gre za krokodila, kasneje so ga poimenovali kot 'ribjega kuščarja', dejansko pa je šlo za okostje dinozavra, ki ga danes imenujemo ihtiozaver. Britanski zdravnik Everard Home je primerek kmalu zatem opisal v seriji znanstvenih člankov.

Ob odkritju okostja pleziozavra sprva mislili, da gre za ponaredek

Leta 1823 je prišlo še do druge pomembne najdbe. Anningova je namreč ponovno naletela na okostje nenavadne živali. Znanstveniki so sprva celo trdili, da gre za ponaredek. Preučevanju le-tega se je resneje posvetil znanstvenik Georges Cuvier, ki je bil na začetku prav tako skeptičen do najdbe, kasneje pa je potrdil, da je prišlo do novega odkritja. Šlo je za okostje pleziozavra.

Leta 1828 je Anningova naletela še na eno zanimivo odkritje; našla je namreč okostje živali z dolgim repom in krili. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je šlo za okostje pterozavra, ki danes velja za največjo letečo žival, ki je kdaj živela na Zemlji. To je bil hkrati tudi prvi primerek pterozavra, ki je bil najden izven Nemčije. Leto kasneje je odkrila še okostje ribe Squaloraja.

Anningova je območje, kjer je odkrivala fosile, zelo dobro poznala, bila pa je tudi spretna pri njihovem razvrščanju. V znanstvenih krogih je bilo zanimanje za njena odkritja čedalje večje, zaradi česar je kmalu postala širše prepoznavna. Znanstveniki so kupovali primerke, ki jih je odkrila, iskanja novih pa so se v Lyme Regis lotili tudi na lastno pest.

PREBERITE ŠE -> Prva jugoslovanska in balkanska pilotka je bila Slovenka, bila je neustrašna

Danes velja za eno najvplivnejših znanstvenic britanske zgodovine

Vseeno pa Anningova ni bila deležna polnih zaslug za svoje najdbe. Te so si namreč pogosto pripisovali kar zbiratelji, ki so primerke odkupovali od nje, nato pa so jih darovali znanstvenim ustanovam. Veliko njenih odkritij je bilo podrobneje opisanih v prestižnih znanstvenih revijah, vendar pa njeno ime ob tem pogosto ni bilo omenjeno. Marsikomu je šlo v nos dejstvo, da je bila ženska.

Za njeno delo sta med drugim zanimanje izkazala tudi britanski geolog in paleontolog William Buckland in britanski biolog, anatom in paleontolog Richard Owen. Slednji je leta 1842 za skupino novo odkritih živalskih vrst predlagal poimenovanje 'dinozavri'. Maryjine najdbe so navdihnile tudi Thomasa Hawkinsa pri pisanju knjige Veliki morski zmaji (1840).

Anningova je leta 1847 v starosti 47 let umrla zaradi raka na dojki. Kljub številnim odkritjem je celo življenje preživela v finančni stiski. Malo pred njeno smrtjo je bila paleontologija priznana kot samostojna znanstvena veda, po njeni smrti pa je njen prispevek k znanosti pohvalil predsednik Geološke družbe med letnim nagovorom občinstva. Kljub temu so bile prve ženske v njihovo organizacijo sprejete šele leta 1904.

Leta 2010 je bila Mary priznana kot ena izmed 10 najvplivnejših znanstvenic v britanski zgodovini. Danes si je njene izjemne najdbe možno ogledati v londonskem naravoslovnem muzeju.

Kraj Lyme Regis, kjer je prišlo do teh zgodovinskih odkritij, je danes razglašen za jursko obalo, zaradi česar zaseda pomembno mesto tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vsako leto ga obiščejo številni znanstveniki, amaterji in otroci, ki se navdušujejo nad zgodovino.