Življenje izjemne angleške pisateljice Jane Austen: Nikdar se ni poročila

Jane Austen, ena najpomembnejših angleških pisateljic, ja znana predvsem kot avtorica romanov, ki v času njenega življenja niso bili prepoznani kot literarni presežek, kasneje pa so postali brezčasne klasike. V njih Austenova opisuje vsakodnevno življenje in navade ljudi, ki so ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja pripadali srednjemu sloju. Njena literarna dela zaznamujejo zajedljivi družbeni komentarji in mojstrska uporaba dialoga. Največjo branost so poželi romani Prevzetnost in pristranskost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma.

PREBERITE ŠE -> Izjemno življenje Slovenke, ki je ustanovila Ciciban in Bralno značko

V družini je vladalo prijetno in ljubeče vzdušje

Jane Austen je bila rojena 16. decembra 1775 v Angliji kot ena od šestih otrok očeta Georga Austena, župnika in učenjaka, ki se je – da bi lažje preskrbel svojo družino - ukvarjal tudi s kmetijstvom, in mame Cassandre. Ta je veljala za duhovito osebo, ki je rada recitirala verze in zgodbe. Austenova je imela starejšo sestro Cassandro in štiri brate; James in Henry sta šla po očetovih stopinjah za župnika, Francis in Charles pa sta postala pomorščaka.

V njihovi družini je vladalo prijetno, ljubeče in živahno vzdušje. Šlo je za prostor učenja, ustvarjalnosti, humorja in odprte komunikacije. Pogosto so prirejali družabne dogodke, igrali pa so se besedne in druge igre. Oče je doma hranil obsežno zbirko knjig in otroke spodbujal k branju in učenju.

S sestro sta imeli zelo zaupen odnos

Sestri Jane in Cassandra sta si bili tako v otroštvu kot v odrasli dobi zelo blizu. Zaupali sta si intimne stvari, ki so pestile katero od njiju. Tudi ko sta živeli vsaka na svojem koncu, sta si o vsem, kar se jima je v življenju dogajalo, poročali preko pisem. Nobena od sester se ni nikoli poročila.

Leta 1783 sta se Jane in Cassandra za krajši čas preselili k svoji teti, gospe Cawley, ki ju je bila pripravljena za nekaj časa poučevati na svojem domu. Tako sta se najprej odselili v Oxford, kasneje pa še v Southampton, vendar je v tem mestu naknadno izbruhnila nalezljiva bolezen, zato sta se naposled vrnili domov. Med letoma 1785 in 1787 sta obiskovali dekliško šolo Abbey School v Readingu, potem pa se je Austenino formalno izobraževanje zaključilo.

Starši fanta, v katerega se je zaljubila, niso bili naklonjeni njuni zvezi

Jane se je že v mladih letih zelo zanimala za književnost. Prebrala je veliko knjig, na podlagi česar se je vse bolj navduševala tudi nad pisanjem. Njeni prvi ohranjeni zapisi segajo v leto 1787. Od tistega leta dalje je v treh rokopisih, ki jih je poimenovala prvi, drugi in tretji zvezek, po navdihu zapisovala igre, verze, kratke romane in prozo.

O njenem ljubezenskem življenju je bolj malo znanega, ve pa se, da je izkusila tako zaljubljenost kot bolečino ob izgubi ljubezni. Leta 1795 je spoznala Toma Lefroya, nečaka bližnjih sosedov, ki je večkrat obiskal Steventon, sicer pa je v Londonu študiral za odvetnika. Zaljubila sta se in se nekaj časa redno videvala. Kasneje je za njun odnos izvedela njegova ugledna in premožna družina. Austenova se jim ni zdela primerna za sinovo nevesto, zato so Lofreyu preprečili, da bi jo še naprej obiskoval.

Zaroko razdrla po enem dnevu

Leta 1801 se je Jane skupaj z družino preselila v zdraviliški kraj Bath, ki jo je navdihnil tudi pri pisanju romanov, saj ga je nekajkrat uporabila za prizorišče dogajanja. Nad Bathom sama sicer ni bila preveč navdušena, čemur morda botruje tudi to, da je bila njena družina tedaj v večjih finančnih težavah.

Leto dni po selitvi v Bath je Austenova dočakala prvo in edino snubitev v svojem življenju. Za roko jo je prosil šest let mlajši Harris-Wither, ki je imel v lasti veliko premoženja. Sprva je privolila, saj si je na nek način želela, da ne bi bila več samska, hkrati pa je bila tudi finančna varnost, ki ji jo je s tem ponujal, precej mikavna. Že naslednji dan pa se je odločila zaroko razdreti, saj do njega ni gojila ljubezenskih čustev.

Kritiki so cenili moralnost in komičnost njenih knjig

Leta 1805 je Austenovo pretresla smrt očeta, s katerim si je bila zelo blizu in ki je družini zagotavljal določeno stopnjo finančne stabilnosti. Po dogodku so se Jane, mama in sestra preselile k bratovi družini v Southampton, štiri leta kasneje pa so si svoje novo domovanje ustvarile na razkošnem domu drugega brata, živečega v Chawtonu. Austenova je tam našla mir, varnost in navdih, zato je večino časa namenila pisanju.

Henry je Jane zelo spodbujal pri ustvarjanju in se celo ponudil kot posrednik pri založnikih, da bi njena dela hitreje ugledala luč sveta. Kot je bilo v tistih časih v navadi za ženske avtorice, se Jane pod svojimi deli ni podpisovala, temveč so bila ta objavljena pod anonimnim avtorstvom. Austenova je bila vesela, ker so bila njena dela dobro brana, kritike pa so bile večinoma pozitivne. V njih sta bili običajno pohvaljeni moralnost in komičnost zgodb.

PREBERITE ŠE -> Bridko in tragično življenje naše izjemne igralke in pesnice Mile Kačič

Bolehala je za Addisonovo boleznijo in zaradi nje tudi umrla

Kljub temu da je Austenova živela v času romantike, pa so bila njena dela bolj neoklasicistično naravnana. Iz vsebine zgodb je razvidno, da avtorica ni podpirala brezsrčne preračunljivosti, saj junaki, ki delujejo na tak način, slabo končajo. Njeno najbolj znano delo je Prevzetnost in pristranskost. To predstavlja hudomušno kritiko tedanjih družbenih navad. V njenih romanih lahko zasledimo tudi pikre komentarje, ki se nanašajo na položaj finančno preskrbljenih neporočenih žensk ob koncu 18. stoletja, saj se je tedaj večji delež družinskega premoženja namenilo najstarejšemu moškemu dediču.

Leta 1816 se je začelo Janino zdravstveno stanje slabšati. Nekaj mesecev zatem se je preselila v Winchster, da bi živela bližje svojemu zdravniku. Bolehala naj bi za Addisonovo boleznijo, ki je bila v tistih časih neozdravljiva. Zadnje mesece svojega življenja se je intenzivno posvečala pisanju, 18. julija 1817 pa je v starosti 41 let umrla. Pokopana je bila v stolnici v Winchestru, avtorstvo njenih del pa je po njeni smrti naznanil Henry. Po njenih romanih so bili v zadnjih letih posneti tudi filmi.

Njeni odmevni citati

»Ni čara, ki bi se lahko primerjal z nežnostjo srca.«

»Prijateljstvo je zagotovo najboljši balzam za bolečino, ki nastane zaradi nesrečne ljubezni.«

»Bolj kot poznam ta svet, bolj sem prepričana, da nikoli ne bom spoznala moškega, ki bi ga resnično ljubila.«

»Nič me ne utrudi bolj kot delati nekaj, kar mi ni všeč.«

»Ženska domišljija je zelo hitra; v trenutku lahko preskoči iz občudovanja v ljubezen, iz ljubezni v zakon.«

»Moškemu je vedno nerazumljivo, ko ženska zavrne njegovo ponudbo za poroko.«

»Včasih se zgodi, da je ženska pri 29. letih lepša kot deset let prej.«

»Ni to, kar mislimo ali govorimo, tisto, kar nas definira, ampak tisto, kar počnemo.«

»Obstaja toliko oblik ljubezni, kot je trenutkov v času.«

»Raje naredi karkoli drugega, kot da se poročiš brez naklonjenosti.«

»Življenje brez glasbe bi bilo zame prazno.«