Življenje Duše Počkaj, ene naših največjih igralk: Na odru je doživela srčni infarkt
O Duši Počkaj pravijo, da je bila zelo karizmatična oseba, ki je izžarevala žensko privlačnost in očarljivost, bila pa je tudi precej svobodomiselnega duha. Bila je ena največjih slovenskih igralk, ki je zaznamovala obdobje modernega gledališča in filma. Kot igralki so ji pogosto dodelili vlogo zapletene moderne ženske. Po mnenju nekaterih naj bi vrhunec svoje kariere doživela z nastopom v gledališki predstavi Kdo se boji Virginije Woolf?, vendar pa so bile zelo markantne tudi njene vloge v slovenskih filmih Tistega lepega dne, Cvetje v jeseni in Ples v dežju.
Že kot študentka se je zaposlila v Drami in tam ostala vse do smrti
Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Dolnji Lendavi. Njen oče je bil po poklicu uradnik, svoje delo pa je opravljal v Lendavi. Zaradi očetove službe se je bila družina kasneje primorana preseliti v Niš, zato je Počkajeva tam tudi obiskovala osnovno šolo.
Po končani srednji šoli se je vpisala na Fakulteto za arhitekturo, vendar pa si je čez nekaj let premislila in se po koncu druge svetovne vojne prepisala na Akademijo za igralsko umetnost. Tam je bila ena prvih študentk. Študij je uspešno zaključila leta 1949 in že kot študentka je postala članica ljubljanske Drame, kjer je bila nato zaposlena vse do svoje smrti.
Gledališko občinstvo si jo je najbolj zapomnilo po vlogi v predstavi Kdo se boji Virginije Woolf?, zato nekateri pravijo, da ta predstavlja vrhunec njene kariere. Se je pa ljudem v srca vtisnila tudi po vlogah v nekaterih slovenskih filmih, kot so Minuta za umor (1962), Tistega lepega dne (1962), Cvetje v jeseni (1973), Ubij me nežno (1979) in Ples v dežju (1961). Slednji je bil med gledalci še posebej priljubljen. Počkajeva je v njem odigrala Marušo. Na filmskem platnu je Duša sicer debitirala v filmu Jara gospoda (1953). Nastopila je tudi v več kot 100 radijskih igrah.
PREBERITE ŠE -> Burno življenje in tragična smrt cesarice Sisi: tašča je kruto posegala v njeno zasebnost
Poročena je bila z igralcem Lojzetom Rozmanom
Duša Počkaj je bila poročena z Lojzetom Rozmanom, ki je bil rojen v Celju in je prav tako diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost, nato pa se zaposlil v ljubljanski Drami. Velikokrat je nastopil tudi na radiu in na televiziji, napisal pa je tudi dramo Razmerja. Leta 1988 je prejel nagrado Borštnikov prstan.
Počkajeva je skozi življenje prejela številne nagrade za svoje delo. Tako je leta 1961 v Pulju prejela Zlato areno, leto kasneje nagrado Prešernovega sklada, za vlogo Maruše v filmu Ples v dežju pa so ji poklonili Priznanje Metoda Badjure. Bila je tudi Igralka leta 1979, za vlogo tete v filmu Ubij me nežno pa je leta 1980 v Nišu prejela nagrado Carica Teodora.
Posnela je tudi zgoščenko s šansoni
Počkajeva se je v svojem življenju preizkusila tudi v petju. Imela je namreč rezek in božajoč glas, ki je bil kot tak idealen za šansone. Leta 1988 je pri založbi Sanje izšla njena zgoščenka Šansoni, na kateri je zapela pesmi, katerih avtorji besedil so Ervin Fritz, Gregor Strniša, Oton Župančič, Kajetan Kovič, Borut Lesjak in drugi. Za glasbeni aranžma so poskrbeli Bojan Adamič, Jože Privšek, Mojmir Sepe in drugi.
Pri svojih 57 letih na dan, 24. junija 1982, je še zadnjič nastopila v predstavi Gozd na odrskih deskah ljubljanske Drame. Med predstavo je namreč doživela srčni infarkt. Dogodku je bila priča igralka Štefka Drolc, ki je Počkajevo srečala na hodniku in videla, da z njo nekaj ni v redu, saj se je ta po prihodu iz garderobe zgrudila in bila naenkrat vsa prepotena. Drolčeva ji je želela pomagati, vendar pa se je Počkajeva želela vrniti na oder in odigrati do konca. To je bil njen zadnji večer.
