Slovenka, ki je preživela padec s 30 metrov in postala največja podjetnica v Jugoslaviji

Ime Pavle Jesih je danes skoraj pozabljeno, a ta izjemna ženska je pomembno zaznamovala slovensko zgodovino, četudi jo je povojna oblast želela utišati in izbrisati.

Bila je neustrašna upornica, vizionarska podjetnica in oseba, z izostrenim čutom za prav, ki je med drugo svetovno vojno pomagala številnim ljudem, po vojni pa plačala visoko ceno za svojo samostojnost. 

Po čudežu preživela 30-metrski padec 

Pavla se je rodila 10. maja 1901 v premožni ljubljanski trgovski družini. Po starših je podedovala poslovno žilico, kar ji je kasneje v življenju prišlo zelo prav, ko se je podala v kinematografijo in pokupila pet odmevnih kino dvoran v pomembnih slovenskih mestih ter tako postala lastnica največje verige kinematografov v Jugoslaviji v času pred drugo svetovno vojno.

A preden je storila to drzno poslovno potezo, je Jesihova osvajala druge vrhove. 

V mladosti je spletla prijateljstvo z eno najboljših slovenskih alpinistk Miro Marko Debelak in skupaj sta se podajali v visokogorje, kjer sta leta 1926 v navezi preplezali prvo prvenstveno smer v Severni triglavski steni ter se v zgodovino vpisali kot eni prvih žensk na svetu, ki sta v navezi preplezali tedaj še neosvojeno smer. 

Sledila so leta neustrašnih vzponov, ki jih je Jesihova opravljala z Debelakovo, pa tudi drugimi znanimi slovenskimi alpinisti, dokler ji usoda leta 1934 ni prekrižala načrtov. 

Pisal se je 18. avgust, ko sta z Jožetom Lipovcem plezala v novi smeri med veliko Mojstrovko in Travnikom. Bila sta v navpični steni, ko sta se Pavli izdrla oba klina, s katerima se je zavarovala in padla je 30 metrov globoko. Po čudežu je preživela grozljivi padec, a utrpela hude zlome in težke notranje poškodbe. 

PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je imela v OZN enega najvišjih položajev: Skrbi imamo čez glavo

V kinodvorani skrivala nasprotnike okupatorja

A Jesihova se ni predala. Borka, kot je bila, je okrevala in našla novo strast v podjetništvu. S prihranki, kreditom in ob sočasni pomoči staršev je pred vojno kupila kinematografe v Ljubljani, Celju, na Ptuju in na Dobrni – marsikateri od njih še danes obratuje kot mestni kino. 

Vendar Jesihova ni bila zgolj njihova nepremičninska lastnica, v kinematografiji, ki je bila takrat v razcvetu, je našla strast in z eksperimentiranjem kmalu postala znana kot inovatorka v tehniki podnaslavljanja filmov. 

Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, svojih kinodvoran ni zaprla, je pa v eni izmed njih postavila bunker, v katerem je nudila zatočišče nasprotnikom okupatorja. Poleg tega je z denarnimi sredstvi pomagala Osvobodilni Fronti (OF) in njihovim družinam ter tiskala propagandno gradivo. 

Glede na to bi človek pričakoval, da ji bodo preživeli po koncu vojne hvaležni, a namesto spoštovanja in zahvale so ji ljudje in povojna oblast zasadili nož v hrbet. Kdo jo je izdal in kako se je pobrala, ko so ji vzeli vse, kar je imela, ter kaj se je z njo zgodilo 38 let po smrti, si lahko preberete TUKAJ.