Slovenka, ki je imela v OZN enega najvišjih položajev: Skrbi imamo čez glavo

V Organizaciji združenih narodov je imela enega najvišjih položajev, vsekakor pa je pomembno, da se je med službovanjem ves čas zavzemala za pravice žensk in še vedno se.

Ve, da je izobraževanje odločilno in da moramo storiti prav vse, da z njim ženske opolnomočimo. In ja, ženske moramo soodločati.

Morda veste, kaj piše o vas wikipedija?

V glavnem povzema moj življenjepis in pravi, da sem borka za ženske pravice.

Piše, da ste diplomatka in zagovornica žensk. Kaj ste bili najprej?

Kar oboje hkrati sem.

Vaša kariera diplomatke je osupljiva. Hitreje bi končala, če bi povedala, kje niste službovali, kot da naštevam vsa vaša delovna mesta; lani pa ste kariero sklenili v Rusiji. Bilo je 5. decembra 2023, ko vas je sprejel predsednik Putin, kakor tudi predstavnike/-ce iz 20 drugih držav. Izrazil je željo po obnovitvi političnih in kulturnih vezi. Ste z njim govorili tudi osebno?

Ne pozabimo, da je predaja akreditivov v Moskvi predsedniku Putinu potekala še vedno v delno pandemičnem režimu, tako da neposrednega stika s predsednikom ni bilo, pred srečanjem pa smo se morali dvakrat testirati. Ceremonial je bil impresiven, kakršen je tudi sam Kremelj. Manj impresivno pa je bilo obdobje mojega delovanja v Moskvi, saj je Rusija razglasila Slovenijo, podobno kot druge zavezniške države, za neprijateljsko, posledično so bili naši stiki z ruskimi oblastmi omejeni.

To je tako, kot če bi vam vzeli pisalo ali telefon in rekli – delajte. S sodelavci sem bila v Moskvi zato, da zaščitim interese slovenske države in da tipam pulz ruski državi. Zaradi omejenih stikov z rusko administracijo te naloge nisem mogla optimalno izvajati, zanesti sem se morala na svojo kreativnost, se znajti, tako kot drugi/-e diplomati/-ke neprijateljskih držav. Zato bo šlo to obdobje v Moskvi zagotovo v učne knjige diplomacije, ker smo delovali v res posebnih razmerah.

Razumem, da so bile takrat drugačne okoliščine, ampak danes so tudi. Svet drhti in svet je v vojni. Upravičeno nas vse bolj skrbi, kaj nam prinaša jutri. Kaj bi nas moralo najbolj skrbeti?

(Premor) Skrbi imamo čez glavo. V tem trenutku je najpomembnejše iskanje rešitev. Skrbijo nas stiske ljudi in njihova velika žalost, matere so ostale brez sinov, žene brez mož, možje brez žena, otroci brez staršev. To so velike človeške tragedije, ki nam jih nosijo vojne. Odgovornost vseh nas je pomagati ljudem v stiski, osnovno vodilo diplomacije pa je – po neuspehu preventivnih ukrepov – najti rešitve, takšne, ki so vključujoče in pravične. Včasih so uspešne le, če so pragmatične. Vojne se končajo s pogajanji, diplomacija pa mora najti rešitev za dogovor. Četudi se na prvi pogled zdi, da rešitve ni, jo je treba iskati. Ker, kaj je na drugi strani? Vojna, smrt.

Kako blizu je potem dogovor med Ukrajino in Rusijo? Novi predsednik Trump je napovedal, da bo to uredil čez noč.

Ničesar se ne da urediti čez noč. Še posebno če sta vključeni svetovni sili, regionalne sile, če je dolgotrajna vojna in njene posledice. To bi bilo naivno. Slabo pa bi bilo, če bi rešitve temeljile izključno na moči.

Slutite, da bi se lahko iskala take vrste rešitev?

Slovenija je država dveh milijonov ljudi, za nas je ključno mednarodno pravo, vanj verjamemo in ga zagovarjamo. Ni prav, če namesto mednarodnega prava in spoštovanja listine Združenih narodov obvelja argument moči, a je v realni politiki mogoče pričakovati, da v določenem trenutku argument moči odigra svojo vlogo.

Darja Bavdaž Kuret, foto: Leon Vidic

Pomembno obdobje v vaši karieri je bilo med letoma 2017 in 2021, ko ste Slovenijo zastopali pri Združenih narodih (ZN) v New Yorku. Med drugim je v času vašega mandata Slovenija izvedla uspešno diplomatsko akcijo in dosegla razglasitev svetovnega dneva čebel. Na kaj ste najbolj ponosni v tem obdobju svojega delovanja?

To je bilo že obdobje, ko so se kazali obrisi krize multilateralnega sistema. Za državo, kot je Slovenija, je sistem ZN življenjsko pomemben, ker smo tu vsi enaki. V generalni skupščini ne štejeta velikost ali bogastvo. Vsi imamo en glas in generalna skupščina ZN je dejansko svetovni glas demokracije. Drugače je v varnostnem svetu. V ZN ima vsaka država pravico glasu in tudi pobude.

Ena od naših pobud je bil svetovni dan čebel. Gre za zelo dolg proces, in ko sem se začela ukvarjati s tem, so mi nekateri veleposlaniki rekli, pa saj mi nimamo čebel v naši državi, mi tega ne poznamo. (smeh) Ja, kako jih nimate? Seveda jih imate (smeh), sem jim rekla. Treba je bilo krepiti zavedanje, kako pomembne so čebele za biodiverziteto, prehrano, okolje, naše preživetje. To je bil proces, ko sem ozaveščala svoje kolege/-ice. Razglasitvi je sledilo veliko dogodkov, razstava o čebelah, ob prvi obletnici smo na vrtu ZN postavili čebelnjak itd. Slovenijo smo postavili na zemljevid agende 2030, doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Še eno dokaj novo temo, umetno inteligenco, bi želela omeniti. Tik pred pandemijo sem z ministrstvom za pravosodje, svetom Evrope in Unescom organizirala prvo okroglo mizo na temo etičnih vidikov uporabe umetne inteligence. To je bilo v letih 2018/19, razprave so se nadaljevale med pandemijo z dodatnimi dogodki. Ponosna sem, da se je Polona Vetrih odzvala mojemu vabilu in v palači OZN izvedla recital del slovenskih pesnic in pisateljic.

PREBERITE ŠE -> Polona Vetrih: Temu svetu še vedno vladajo vse preveč agresivni moški

Septembra 2021 vas je novoizvoljeni predsednik 76. zasedanja generalne skupščine ZN Abdula Šahid imenoval za posebno svetovalko, s čimer ste prevzeli za Slovenijo eno najpomembnejših funkcij v ZN. Dali ste zavezo, da se boste osredotočili na vprašanja enakosti spolov. In lani, bilo je 3. decembra, ste kot posebna odposlanka za agendo žensk na zasedanju varnostnega sveta ZN ponovno pozvali k polni, enakopravni, smiselni in varni udeležbi žensk v procesih miru in varnosti ter sprejemanju odločitev. Ne vem sicer natančno, katero žensko populacijo nagovarjate, ampak ko spremljam, kaj se dogaja ženskam v Afganistanu, sem zaskrbljena. Vsak dan se jim jemljejo pravice. Mar politiki/-čarke časovni stroj vrtijo nazaj?

Ženske pravice so človekove pravice in iz tega moramo izhajati. Če začneva z Afganistanom – absolutno nihče na tem svetu ne more odobravati kratenja osnovnih pravic ženskam in deklicam, ki sta jim onemogočeni izobraževanje in delo. Kršijo se njihove osnovne človekove pravice! O položaju žensk po svetu pa menim, da je izobraževanje najpomembnejše. Samo takrat, ko bomo dosegli enako dostopnost šolanja deklet po svetu, bomo lahko govorili o pravih predpostavkah za opolnomočenje žensk. Brez izobrazbe ne bomo nikoli vključene in opolnomočene. In soodločati moramo.

Afganistan ni edino žarišče. Ja, deklaracija, pravice, vse poznamo. In si ne znam predstavljati, da bi lahko bilo v nekem še razumnem in zdravem časovnem razponu bolje.

Tam aktivno delajo ZN, ženske organizacije, različna civilna združenja, ženske voditeljice, med njimi je tudi slovenska diplomatka, odpravnica poslov predstavništva EU v Kabulu.

Oprostite, ampak avtokracija se krepi. Mene to skrbi in zavedam se, da je problem večplasten. Vem, da tega ne bova rešili tukaj ...

Ne, rešili ne bova, svetovna javnost, ZN, EU, Slovenija, ves napredni svet to obsoja, a je nemočen. Nimamo mehanizmov, da skrb vzbujajoče stanje drastično spremenimo. Spremembe se dogajajo po kapljicah. Nekatere države sprejemajo talibanske predstavnike, večina držav jih ne. Že s tem, ko jih sprejemajo, dajejo režimu legitimnost. In to je napak.

Večino delovnega časa ste preživeli v tujini. Zaupajte nam, ali ste imeli selitev kdaj dovolj in si rekli, zdaj bom pa jaz doma?

Moj dom je tam, kjer je moja družina. Tako da selitve niso problem, sem zelo praktičen človek. Je pa bilo res težko, ko so starši ostareli.

Je bil vaš mož z vami?

Moj mož je bil ves čas z menoj in me podpiral, umrl je pred enajstimi leti v Indiji. Sin je bil tudi pretežno z nama, vse do fakultete, zdaj pa živi in dela v Londonu.

Katera država vas je najbolj očarala, katera naredila na vas najboljši vtis?

Zelo težko je govoriti o državah, prej o okolju. Recimo New York. Ne samo da je stičišče diplomacije, poslovnosti, kulture, tukaj lahko postaneš državljan sveta. Očara te okolje, ki te sprejema, kjer te ne sprašujejo, od kod si, kvečjemu, kje stanuješ. Ker v New Yorku je bolj pomembno, kje stanuješ. (smeh) Po načinu življenja in vrednotah pa smo zelo podobni Švedom, česar si pred mandatom nisem predstavljala. Mogoče so Švedi malo bolj organizirani. In izjemno so gostoljubni. Tudi Izrael mi bo ostal v spominu po toplini.