Slovenka, ki je zaslužna, da naša država pomembno vpliva na raziskovanje vesolja
Že pri sedmih letih je ena vodilnih raziskovalk na področju zgodnje astrofizike in specialistka za gravitacijsko lečenje vedela, da bo znanstvenica. Očetu in mami se zahvaljuje za vse, kar je.
Po več letih se je prof. dr. Maruša Bradač vrnila v Slovenijo in zdaj je profesorica na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Nase je ponovno opozorila s prelomnim odkritjem galaksije Roj kresničk (Firefly Sparkle). Odlikuje jo, da zna zapletene pojave pojasniti razumljivo:
»To je dar, ki se ga je težko naučiti. Pogosto nas cenijo le po zahtevnosti raziskav, številu objavljenih člankov, pridobljenih sredstvih, a naše največje poslanstvo so ravno predavanja in študenti.«
Že pri sedmih letih ste vedeli, da boste astrofizičarka. Prav je, da najin pogovor začneva na začetku, kajneda, kajti začetki so vaša strast. Zaupajte nam prosim to čarobno izkušnjo s svojim očetom, dr. Zlatkom Bradačem, profesorjem fizike.
Moj oče je izjemen pedagog in že od mladih nog sem ga z velikim veseljem spremljala, ko mi je pokazal in razložil marsikateri fizikalni pojav, od tega, da sva se igrala z milnimi mehurčki, do tega, da sva skupaj opazovala zvezde in planete. Njegove razlage so me vedno navduševale in še danes ga večkrat vprašam za kakšen nasvet, kako študentom čim bolje razložiti fizikalne pojave.
Po študiju fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) vas je raziskovalna strast odpeljala v Nemčijo, nato v ZDA, kjer ste bili profesorica na univerzi Davis v Kaliforniji. Pred časom ste se vrnili v svojo matično enoto in ste profesorica na FMF v Ljubljani. Ob vrnitvi v domovino ste dejali, da ste prišli na boljše. Sliši se odlično, a bržčas vam ljudje težko verjamejo. Kaj vas je po vrnitvi najbolj navdušilo?
Ljudje, ki nikoli niso izkusili tujine, mi res težko verjamejo. Ampak tisti, ki smo živeli tam in ne samo potovali tja, vemo, da trava pri sosedu ni vedno bolj zelena. Tudi v znanosti se lahko odlično kosamo s tujino, čeprav na nekaterih področjih še šepamo in je še ogromno prostora za izboljšave. Mene je po vrnitvi najbolj navdušila kvaliteta naših študentov. Takšne ekipe, ki sem jo oblikovala pri nas, v tujini ne bi mogla.
Leta 2023 je prof. dr. Maruša Bradač prejela državno odlikovanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu.
Znani ste po tem, da vam uspeva težko razumljive strokovne vsebine povedati razumljivo. Vemo, da ste pri odmevni raziskavi galaksije Roj kresničk (Firefly Sparkle) skupaj z raziskovalcem dr. Nicholasom Martisom in doktorskim študentom Gregorjem Rihtaršičem prišli do osupljivih spoznanj. Prosim, razložite nam, kaj vas je presenetilo in zakaj je to pomembno.
To galaksijo smo opazovali prav na začetku nastajanja vesolja in tako dobili vpogled v zgodnji razvoj galaksij. Je pa ta galaksija po masi zelo podobna masi, ki jo je imela na začetku nastajanja naša Galaksija, in tako lahko s podatki Roja kresničk dodamo del odgovora na vprašanje, kako smo nastali.
Pravite, da še ne veste natančno, kako so se prve galaksije sploh oblikovale. In da to znanje vpliva na fiziko, kozmologijo in razumevanje, kako vesolje deluje. Zakaj je to pomembno za nas Zemljane?
Vsak napredek znanosti je pomemben, pa naj bo za potešitev otroške radovednosti o tem, kako stvari delujejo, do novih odkritij na področju tehnologije. Z astronomskimi opazovanji smo dobili tudi kamere, ki jih zdaj vsi uporabljamo v naših telefonih. Pa wifi in še bi lahko naštevali. Brez napredka znanosti ni napredka človeštva in tega se dostikrat premalo zavedamo.
Ne smeva pozabiti na Webbov teleskop. Kaj vam je o rojstvu vesolja zaupal ta čudežni inštrument? Kako je torej nastal naš planet?
Webbov vesoljski teleskop je šele začel svojo misijo, ampak nam že daje odgovore na to, kako so npr. nastali planeti zunaj našega Osončja. Na primer, da so v njihovih atmosferah voda, ogljikov dioksid, metan in še bi lahko naštevali. Vidimo planete v nastajanju in to nam poda bolj natančno sliko o nastanku Zemlje.
Teleskop Jamesa Webba s slovensko pomočjo do izjemnega odkritja
Galaksija Roj kresničk ima deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. Mednarodna ekipa astronomov jo je opazovala z najboljšim vesoljskim teleskopom Jamesa Webba, ki ga premore človeštvo.
Pri raziskavi so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, prof. dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki so bili odgovorni za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic.
»Prelomno odkritje o galaksiji Roj kresničk ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar je pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja. Roj kresničk je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le šeststo milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale,« pojasnjuje prof. dr. Maruša Bradač.
Slovenija je pred kratkim postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), kar je izjemno pomembno. Zanimiva se mi zdi vaša trditev, da ni treba poslati na Luno ali Mars človeka, saj lahko površje povsem dobro raziskujejo tudi roboti. No, ampak Elon Musk napoveduje selitev ljudi na Mars, bo to kmalu? Morda veste, se bo on prvi preselil tjakaj?
Članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji je vsekakor odličen korak naprej, ki nas postavlja ob bok naprednim članicam EU. Pomeni velik napredek za Slovenijo, ne samo z vidika znanosti, ampak tudi tehnološkega in gospodarskega razvoja.
Sama pa mislim, da je do človeških misij na Marsu še zelo daleč. Za takšne podvige niso pomembni samo denar, ampak leta raziskav in tehnološkega razvoja. Elonu Musku trenutno ne uspeva niti to, kar sta Nasa in Esa naredili že pred desetletji, to so varne in stalne izstrelitve raket v vesolje. Webbov teleskop je v vesolje poletel na raketi Evropske vesoljske agencije in vse skupaj je delovalo fantastično (oz. v skromnih besedah Evropske vesoljske agencije nominalno).
PREBERITE ŠE -> Dr. Ana Bračič, Slovenka s Harvarda: Če želiš uspeti, je izjemno pomembno to
Ste Štajerka, zdaj s partnerjem živita v Izoli. Kraj se vam je priljubil tudi zaradi ljudi, ki so kooperativni, skrbni, pripovedujete. V Ameriki je bilo pač drugače, kajneda?
Seveda, noben kraj na svetu – razen Slovenske Bistrice – se ne more primerjati z Izolo. No, šalo na stran, če se vrnem k uvodnemu vprašanju, šele ko res živiš nekaj časa v tujini, ugotoviš, pa naj se sliši še tako klišejsko, da ima Slovenija v sebi čarovnijo. Nekaj, da jo imaš preprosto rad. In ta nekaj so njeni ljudje.
Ste zaprisežena športnica, navdušujejo vas vodni športi, kolesarjenje, smučanje, vi se seveda tudi tega lotevate analitično. Ampak veste, kaj me zanima, bi bil v smučanju hitrejši slon ali zajec?
Ha, to je odvisno predvsem od tega, kateri je več treniral, ima boljše okoliščine, predvsem pa, kateri ima voljo in je obdan z ljudmi, ki res verjamejo vanj in ga že od mladih nog spodbujajo, naj počne tisto, kar ga zares veseli. Hvala, mama in ati!
Hja, zdaj ste mi pa dali delo, da (vsaj) razmišljam ...
Kdo je Človek?
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je človek »bitje, ki je sposobno misliti in govoriti«. Vendar je človek predvsem tisti, ki je dober do sočloveka. Pa ne glede na to, od kod ta prihaja.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
