Neverjetno življenje Anne Freud, hčerke Sigmunda Freuda, ki je spremenila zgodovino

Širši javnosti je znana predvsem kot hči Sigmunda Freuda, znanega avstrijskega nevrologa in psihologa, utemeljitelja psihoanalitične šole v psihologiji, ki se je pri svojem delu posvečal tudi hipnozi kot obliki pomoči za duševne bolnike. Anno Freud sicer štejemo med najuspešnejše psihoanalitike na svetu. Med drugim je bila utemeljiteljica otroške psihoanalize, kljub temu da ni nikoli pridobila univerzitetne izobrazbe. Zaključila je zgolj srednjo šolo. 

PREBERITE ŠE --> Ekskluzivni intervju z vnukinjo Sigmunda Freuda: Imel je kamnito srce

Očetova vez

Rodila se je 3. decembra 1895 na Dunaju znanemu avstrijskemu psihologu in mami Marthi Bernays. Bila je njun najmlajši otrok, šesti po vrsti. Že od malih nog se z mamo nista ujeli, Anna pa je bila med drugim ljubosumna na svojo sestro. Tudi z drugimi sorojenci ni bila v preveč dobrih odnosih. Edini, ki ga je res občudovala in se z njim dobro razumela, je bil njen oče. Zelo jo je zanimalo tudi njegovo delo, saj je že pri svojih 14 letih pokazala zanimanje za psihoanalizo.

Ob poučevanju v šoli je začelo v njej rasti zanimanje za otroško psihoanalizo

Freudova je obiskovala zasebno šolo, vendar se tam po svojih opažanjih ni veliko naučila. Kasneje je namreč izjavila, da je večino svojega znanja pridobila od očeta ter njegovih sodelavcev in prijateljev. Leta 1917 je zaključila srednjo šolo in se lotila prevajanja nekaterih očetovih del v nemščino, poleg tega pa je tudi poučevala v osnovni šoli. Ob vsakodnevnem delu z otroki je v njej začelo rasti zanimanje za otroško psihologijo. Ko je zbolela za tuberkulozo, je morala z delom prekiniti. Med dolgotrajnim okrevanjem je prebirala očetove zapise ter zapise tistih, ki so prav tako delovali na tem področju. Vse to jo je še dodatno spodbudilo k temu, da postane psihoanalitičarka.

PREBERITE ŠE --> Eksklzivni intervju z dr. Jeffreyjem M. Massonom, psihoanalitikom, ki je s pomočjo Anne Freud zasebnih Freudovih pismih odkril strahotno napako 

Leta 1923 je tako začela z otroško psihoanalitično prakso na Dunaju. Skupaj z očetom je delala tudi lastno analizo in se še naprej lotevala preučevanja psihoanalitične literature. Začela je tudi delati z bolniki. Leta 1922 je postala članica Dunajskega psihoanalitičnega društva, leta 1927 pa njegova predsednica. Leta 1925 je postala sekretarka Mednarodnega psihoanalitičnega združenja, kasneje pa tudi njegova častna predsednica. V tej funkciji je ostala do konca svojega življenja.

Zaradi vojne sta se z očetom selila na Dunaj

V obdobju, ko je delala na Dunajskem psihoanalitičnem društvu, je objavila prispevek Uvod v tehniko otroške analize in v njem opisala svoj pristop k otroški psihoanalizi. Deset let kasneje je izšlo tudi njeno delo Ego in obrambni mehanizmi (1937), za katero je bilo izkazanega veliko zanimanja, še danes pa velja za pomembno delo na tem področju. V knjigi je Freudova razložila, na kakšne načine se ego ščiti pred različnimi vrstami nevarnostmi. Pojasnila je tudi, kako deluje obrambni mehanizem potlačitev in razložila, da gre za nezaveden proces, ki se razvije ob stiku z nevarnostmi. Opisana je tudi projekcija lastnega občutka v drugem in usmerjanje agresivnih impulzov proti sebi, česar skrajni primer naj bi bil samomor.

PREBERITE ŠE --> Ekskluzivni intervju: Umetnica Celia Paul o življenju s Freudovim vnukom Lucianom

Anna je več let skrbela za svojega očeta, ki je bil neozdravljivo bolan. Leta 1937 je na Dunaju, kjer je z njim bivala, odprla vrtec za izjemno prikrajšane otroke Jackson Nursery, vendar ga je bila leto dni kasneje primorana zapreti. Tedaj se je namreč začenjala druga svetovna vojna in v Avstriji je bilo čedalje več nacistov. Zaradi varnosti sta se z očetom odločila za selitev v London, kjer je leta 1941 Anna s prijateljico odprla nov vrtec The Hampstead War Nurseries, katerega namen je bil poskrbeti za dojenčke in otroke, ki so bili zaradi vojne ločeni od svoje družine. Otroci so bili hkrati vključeni v psihoanalitični proces. Fredova je v vrtcu delala do konca vojne. Na podlagi podrobnejšega opazovanja otrok so v tistem času nastale tri izjemne knjige: Mladi otroci v vojnem času (1942), Vojna in otroci (1943) in Dojenčki brez družin (1944).

Svoje znanje delila z vsemi, ki so v stiku z otroki

Leta 1959 je v Londonu ustanovila kliniko Hampstead Child Therapy Course and Clinic, kasneje pa je postala njena direktorica. To mesto je zasedala do svoje smrti. Klinika je s svojim delovanjem sledila trem ciljem: poskrbela je za usposabljanje s področja otroške psihoanalize, šlo je za kliniko za otroke in mladostnike, hkrati pa je Ana z njo pridobila prostor, kjer je lahko izvajala raziskave. Po Freudovi smrti se je klinika preimenovala v Center Anne Freud.

Freudova je preko svojih del, predavanj in seminarjev svoje pridobljeno znanje delila z vsemi, ki so tako ali drugače prišli v stik z otroki. Skupaj z Jamesom in Joyce Robertson, Johnom Bowlbyem in Isabel Menzies Lyth je preučevala vpliv hospitalizacije in ločitve na majhne otroke. Napisala je tudi knjigo Normalnost in patologija v otroštvu (1965), v kateri je predstavila pogled na vzgojo otrok. Opisala je teorijo glede različnih stopenj otrokovega razvoja od otroštva do adolescence, pri čemer je ponudila vpogled tudi v psihopatologijo. Umrla je 9. oktobra 1982 v Londonu, stara 86 let.

PREBERITE ŠE --> Izjemno življenje Marie Montessori, ženske, ki je revolucionirala šolstvo

Njeni odmevni citati

»Otroci se običajno ne krivijo za to, da so se izgubili.«

»Ustvarite okoli sebe majhen krog, v katerem bodo stvari urejene tako, kot si želite.«

»Vse postane tako problematično zaradi osnovnih napak, kot je nezadovoljstvo s sabo.«

»Vesela sem, da nimam otrok.«

»Ni me več strah karkoli reči.«

»Moč in samozavest sem velikokrat iskala zunaj, vendar dejansko prihajata od znotraj. Tam sta ves čas.«

»Ne bodite presenečeni, če kakšno hrepenenje ostane neizpolnjeno. Temu pravimo življenje.«

»Ko se nekdo, ki ga imaš rad, poslovi, lahko dolgo strmiš v vrata, ki so se zaprla za njim. Pri tem ne opaziš vseh drugih vrat, ki jih je Bog odprl zate.«

»Oče nenehno poudarja, koliko je še nepojasnjenega. Ostali psihoanalitični pisci trdijo drugače – da je vse tako znano in fiksno.«

»Včasih je najlepša tista stvar, ki pride nepričakovano in nezasluženo, torej nekaj, kar je resnično podarjeno.«

»Zaprti smo v kraljestvu življenja kot mornar na majhnem čolnu na neskončnem oceanu.«

»Kdo vam je obljubil, da ste prišli na to Zemljo samo zaradi veselja?«