Mentorica za prehranske spremembe o tem, kako lahko hrana postane naše najboljše zdravilo, piše v knjigah Hrana za zdravje družine in Domači med kot hrana in zdravilo. Prav zdaj nastaja nova knjiga o vnetjih, ki razlaga, kaj lahko vsak od nas sam naredi za to, da bi se vnetja v telesu umirila. Prvi korak, ki ga toplo svetuje, je, da telo čim bolj odrešimo industrijsko predelane vnetne hrane. Najhujši sprožilec vnetij pri otrocih in odraslih je industrijski sladkor. Njena družina ga je v celoti zamenjala z domačim nesegretim medom, ki ga kupujejo pri čebelarjih.

Morala sem se naučiti jesti prvinsko hrano, ki mi je vrnila zdravje. Moj prvi sin si je tako pozdravil alergije in vnetja ušes, da ni več potreboval antibiotikov, drugi sin pa je z isto hrano obnovil poškodovano črevesje in živčevje. 

Otroci in mladostniki so šolsko leto začeli v šolskih klopeh. To je dobra novica, mar ne?

Svet se močno spreminja in negotovost, v kateri živimo, vpliva na zdravje številnih ljudi, še posebno na najmlajše. Otroci potrebujejo sproščenost in umirjeno rutino, da se dobro razvijajo in da so zdravi. To lahko imajo, kadar imajo ob sebi močne in mirne odrasle. Potrebujejo tudi družbo vrstnikov, seveda, toda dobro so predvsem, ko smo mi odrasli dobro. V teh razmerah bodo doma zagotovo potrebovali bistveno več pogovora, objemov in topline. Če je doma panika, strah ali pritisk, pogosteje zbolevajo. Neverjetno dobro čutijo takšna negativna čustva. So kot antene, ki zaznavajo vibracijo nas staršev, pa tudi učiteljev. Menim, da ni tako pomemben sam kraj učenja, ampak podpora in ljubeč občutek vodenja, ki ga prejemajo od odraslih. 


Negativna čustva bodo, upajmo, čim bolj na strani, kakor tudi, da ne bo šolanja na daljavo in bodo v stiskah imeli ob družini tudi podporo šole.

Veste, stresu velikokrat pripisujejo »psihosomatski« vpliv, a je dejansko zelo fizičen. Če je človek v kakršnem koli stresu, naj bo zaradi mraza, slabe (hitre) hrane, strahu, panike in čustvene travme, dejansko nastanejo poškodbe v celicah. Znaten del jih odmre. Telo jih mora odstraniti, očistiti in narediti nove mlade celice. Za to pa potrebuje veliko energije, kar nas lahko preveč izčrpa in izzove simptome. Hkrati se telo v stresu ne čisti in ne obnavlja dobro. Celo hrane ne prebavlja pravilno. Običajno hlepi po slabi hrani, kot so sladkor, sladkarije, tolažilna hitra hrana. Nato rečemo, da nam je »padel imunski sistem«. A to je samo kliše. Nič ni »padlo«. Delovali smo v nasprotju s tem, da bi ostali zdravi. 

Otrok si tu ne more pomagati enako kot odrasli – če je majhen, ni sam odgovoren, ali je kakovostno hrano, ali dovolj spi, ali gre v naravo, ali umirjeno diha. Ne more odločati, v kakšnih odnosih živi. Vse to so razlogi, zaradi katerih zboleva. Ni mi všeč mnenje, da otroci zbolevajo zaradi virusov in bakterij in da se morajo »prekužiti«. Tak pogled starše odvrne, da bi jih podprli celostno. Vse omenjeno nas naredi fizično ranljive in imunsko oslabele. Veliko otrok poznam, ki ob prehodu v nove okoliščine, denimo v novo varstvo, vrtec ali šolo, zbolijo prav zaradi stresov, ki sem jih opisala. Moj prvi otrok je prvo leto v vrtcu zboleval, ker je bil prehod zanj čustveno pretežek, čeprav je bil star že tri leta. Tam ni hotel biti. Nenehno je bruhal in dobival virusne bolezni. Ko se je umiril in zaupal, skoraj nikoli ni zbolel, čeprav so otroci okoli njega nenehno smrkali in kašljali. Najini trije mlajši otroci so vrtec preživeli brez težav – zdrava hrana, umirjen pogovor, zrak in sonce, dobro vzdušje v igralnici so jim očitno dajali veliko energije, da niso zboleli. 

Pri sadju in zelenjavi gledamo, da sta sezonska, jemo tudi dosti svežih zelišč z majhnega vrta. Kupujemo domač jabolčni kis in hladno iztisnjeno olivno, bučno, konopljino olje. Vse to je ključna protivnetna hrana. 

Foto: osebni arhiv

Kaj pomeni to, da je imunski sistem doma v črevesju? Vi mu pravite kar »kanalizacijski sistem«.

To ni novo. Ko je znanost začela odkrivati mikrobe in se je začela uporabljati besedna zveza imunski sistem v pomenu, da je telo nekakšno bojno polje, so številni zdravniki opozarjali, da to ni celotna slika. Dejansko ne gre za vojno, ampak za intenziven proces odstranjevanja strupenih odpadnih snovi. Ta proces je lahko zelo hiter in učinkovit, če se znamo podpreti, denimo s hrano, gibanjem in umikom stresa. Naučila sem se, da ljudje prebolevamo hitreje, bolj mirno, kadar jemo hrano, ki veže strupene snovi in pohitri limfo. Limfni sistem je zame glavni del imunskega sistema, je moja »kanalizacija«, odvoz odpadkov. Ko se telo zdravi, se osredotočam na ta del, ne na mikrobe. 

Menim, da nam bo prihodnost prinesla veliko spoznanje – imunski sistem ni to, kar mislimo, da je. Sama sem ga bila prisiljena zelo dobro spoznati v praksi. Pri 18 letih sem imela boleče rane na prebavilih in nenehna vnetja. Pri 23 sem se znašla na urgenci zaradi zapore črevesja. Najmanj zdrava sem bila pri 30 letih, s kronično utrujenostjo, povečano ščitnico, vnetji kože in kroničnimi napadi kašlja. Vsi pregledi in preiskave so se končali s tabletami proti bolečinam in stavkom, da ne vedo, kaj mi je. Stanje se je slabšalo, bolna sta bila tudi moja otroka. Dolgo sem iskala pot iz labirinta in ugotovila, da moram najprej umakniti hrano, ki mi sproža vnetja. Bolečine so se mi poslabšale, ko sem denimo jedla kaj lepljivega, na primer kar koli iz moke, in sta bila zraven še sladkor in rafinirano kuhinjsko olje. Morala sem se naučiti jesti prvinsko hrano, ki mi je vrnila zdravje. Moj prvi sin si je tako pozdravil alergije in vnetja ušes, da ni več potreboval antibiotikov, drugi sin pa je z isto hrano obnovil poškodovano črevesje in živčevje. 

Zgodaj smo nehali kupovati rafinirano kuhinjsko olje in margarine. Jemo surovo maslo in surovo mleko s kmetije ali tržnice. Dosti pojemo surovega kislega mleka v raznih napitkih, ki jih imajo radi tudi otroci, zato ne potrebujemo škatlic probiotikov.  

Bolezni vedno ne moremo preprečiti, a vendar, kaj je dobro, da imajo otroci na krožnikih v hladnejši polovici leta?

Staršem rada rečem, naj ne delajo šok terapij pri prehrani, posebno če imajo nekoliko večje otroke. To ni vzdržno. Samo kregali se boste, če boste prepovedovali hrano. Bodite tih zgled, spreminjajte sebe. Naredite majhne premike, eno živilo po eno. Najprej premislite, kako bi lahko bistveno zmanjšali uporabo sladkorja. Pri članih moje skupnosti vidim, da samo zaradi tega koraka izrazito manj zbolevajo in se laže varno pozdravijo doma.