Jasno, ne spomnim se vsega, a veliko pomembnih, mislim celo, da odločujočih podrobnosti je še vedno v moji zavesti. Nekoč nekdaj smo na fakulteti od zore do mraka mleli politične sisteme; spomnim se knjige izjemnega profesorja Markiča, kjer je bil en stavek čez celo stran, in jasno, znati smo morali vse na pamet.
V prvem letniku nam je mahal, dobrodušno žugal s to svojo rdečo knjigo, češ da je to naš katekizem. Ja, in potem smo drdrali in drdrali, kajti tukaj ni bilo kaj razumeti. In podobnih predmetov in načinov je bilo v izobilju. (Ja, da ne pozabim: vsakokrat nas je prof. Markič vprašal, kaj smo prebrali v Delu, in verjemite, nihče si ni dovolil ne brati.)
No, pri Manci je bilo drugače. Bila je razbremenjujoča, navdihujoča, zabavna. Impozantna. Z izoblikovanim slogom, kar pač je pomembno. Sploh za nas, študentke in študente, ki smo privreli z vseh koncev in krajev v Ljubljano. Poleg tega, da smo morali vedeti in znati, kaj novinarska zvrst je, je Manco predvsem zanimalo, katere knjige beremo in čemu. Vsakič znova nam je priporočala nove; predvsem pa se spomnim, kako nas je pripeljala do konkretnega dela. Vsakdo, ki je želel delati, je lahko.
Kdo se še danes ukvarja z mladimi na način, da jim pomaga brezkompromisno utirati pot k delu? Kje so danes novinarske zvrsti in diplomirane novinarke in novinarji? Kdo je danes (lahko) novinarka/novinar?
Mislim, da smo v drugem letniku začeli obvezno praktično delo, Manca se je domenila z najrazličnejšimi mediji in potem smo odkorakali ponosno k svojim sanjam. Če smo bili nezadovoljni ali pač delodajalci z nami, je vedno poskrbela, da smo se premaknili drugam. In delali. Če smo le hoteli. Seveda tudi zaslužili. Večina nas je tako že pri 20 letih ostala v medijih.
Kdo se še danes ukvarja z mladimi na način, da jim pomaga brezkompromisno utirati pot k delu? Kje so danes novinarske zvrsti in diplomirane novinarke in novinarji? Kdo je danes (lahko) novinarka/novinar? Ne glorificiram Mance, ampak vem, da nas je častila.
Spomnim se dogodka ...
